Kam po denar v letu 2009?
Če vam banke obrnejo hrbet (ali vi njim), ne obupajte. Poiskali smo 12 virov, ki ponujajo denar za mala in srednje velika podjetja.
Slika na trgu v zadnjih mesecih za podjetnike, ki iščejo kapital za razvoj podjetja, ni rožnata. Če ste lahko še lani zbirali med številnimi bančnimi posojilnimi ponudbami, je danes položaj drugačen. Banke so postale precej previdnejše pri dajanju posojil, zato se morate drugače znajti. Poglejte, kateri finančni viri so vam na voljo v tem letu.
A. JAVNI VIRI FINANCIRANJA
Slovenski podjetniški sklad
Slovenski podjetniški sklad je najpomembnejši nebančni finančni vir za mala in srednja podjetja pri nas. Poznati bi ga moral praktično vsak podjetnik oziroma podjetje. Sklad ponuja pestro paleto kreditov, garancij za kredite in subvencij za nova in utečena podjetja. Lani je tako razdelil za 58 milijonov sredstev.
Letos bo sklad imel na voljo enak znesek kot lani. Še dodatno pa bo prvič ponudil lastniška sredstva (tvegani kapital) v znesku 35 milijonov. Slednja bodo namenjena najperspektivnejšim, ambicioznim in hitro rastočim podjetjem. Sklad bo vlagal tvegani kapital samo v podjetja, ki bodo pridobila še en podoben zasebni finančni vir.
JAPTI – Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije
JAPTI vsako leto objavi paket razpisov za spodbujanje podjetništva in dvig konkurenčnosti gospodarstva. Večina razpisov je namenjenih za razvoj podjetniškega okolja, neposredno za podjetja sta namenjena predvsem vavčersko svetovanje in podpora internacionalizaciji slovenskega podjetništva (financiranje sejemskih nastopov, gospodarskih delegacij …).
TIA – Javna agencija za tehnološki razvoj
Tudi javna Agencija za tehnološki razvoj objavlja razpise za spodbujanje podjetništva. Zanimivi so predvsem razpisi za mlade raziskovalce iz gospodarstva, razvojno-investicijske projekte, razvojno-raziskovalne projekte ter za spodbujanje tehnološkega razvoja in inovativnosti. TIA v sodelovanju z ministrstvom za obrambo objavlja tudi razpis TP MIR, prek katerega financira razvoj tehnologij za varnost in mir.
V času pripravljanja članka še niso imeli potrjenega programa dela za leto 2009. Lani pa so razdelili 75 milijonov evrov in podobno vsoto predvidevajo tudi za to leto. Sredstva in omenjeni projekti pa niso omejeni le za mala in srednja podjetja, ampak so namenjeni tudi za velika.
Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja
Javni sklad je finančna organizacija, ki je usmerjena v trajnejše doseganje javnih ciljev na področju regionalnega razvoja in razvoja podeželja. Podjetnikom ponuja ugodna posojila za projekte, ki prispevajo k povečanju števila zaposlenih, povečanju prihodka gospodarskih subjektov, dvigu kakovosti življenja na podeželju … V letu 2008 je Sklad za projekte podjetništva objavil dva javna razpisa, za katera je zaradi obsežnega zanimanja namenil 13 namesto predvidenih 7 milijonov evrov ugodnih posojil.
V letu 2009 se bodo področja sofinanciranih investicijskih vlaganj predvidoma ohranila, podrobnejši pogoji javnega razpisa pa bodo znani v začetku februarja. Podjetniškim projektom bo Sklad v letu 2009 namenil 11 milijonov evrov posojil.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v okviru aktivne politike zaposlovanja objavlja v glavnem razpise, povezane s samozaposlovanjem, ter razpise, povezane z zaposlovanjem težje zaposljivih oseb.
V letu 2009 bo ministrstvo nadaljevalo spodbujanje samozaposlovanja in za ta namen zagotovilo sredstva proračuna v okvirni višini 2,25 milijona evrov. Iz sredstev Evropskega socialnega sklada nove finančne perspektive Operativnega programa človeških virov za obdobje 2007-2013 pa še okoli 5 milijonov evrov.
Mala in srednje velika podjetja lahko sodelujejo tudi v programih spodbujanja zaposlovanja s subvencijami za zaposlitev. Tudi ti programi so sofinancirani iz proračuna in sredstev Evropskega socialnega sklada; zanje bo namenjenih okoli 16 milijonov evrov.
Ekosklad
Ekosklad, Slovenski okoljski javni sklad, je največja finančna institucija pri nas za spodbujanje okoljskih naložb občanov in pravnih oseb ter samostojnih podjetnikov. Njegova osnovna dejavnost je spodbujanje razvoja na področju varstva okolja z dajanjem ugodnih kreditov oziroma poroštev po obrestnih merah, nižjih od tržnih.
Ekosklad vsako leto objavi razpis za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb ter samostojnih podjetnikov. Lani je bilo zanj namenjenih 14 milijonov evrov.
Poslovni načrt Eko sklada za leto 2009 prav tako predvideva javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb gospodarskih subjektov v skupni vrednosti 13 milijonov evrov.
B. ZASEBNI VIRI FINANCIRANJA
Poteza Innovation and Growth Fund
Potezin sklad tveganega kapitala Poteza Innovation and Growth Fund je v preteklem letu realiziral dve naložbi, od tega eno v tujini. V Sloveniji je investiral v Solvero Lynx – podjetje, ki deluje v hitro rastoči panogi energetike in energetskega menedžmenta ter že kaže precejšnje uspehe tako na domačem kot tudi na tujih trgih.
Sklad namerava tudi v letu 2009 iskati podjetja z izrazitim potencialom rasti ter investirati skoraj 15 milijonov evrov. Vlagal bo predvsem v sektorje, ki jih zaznamuje velika globalna rast, to so predvsem mediji, internet, telekomunikacije, informacijske tehnologije, poslovne storitve, medicinske in biotehnološke znanosti. Podjetje mora nujno že imeti osnovni uspeh na trgu.
Prvi sklad
RSG Kapital upravlja družbo tveganega kapitala Prvi sklad z 10 milijoni evrov kapitala. Ker je prvi sklop zbiranja kapitala zaključil marca 2008, so doslej izvedli le eno investicijo, in sicer v podjetje s področja medijev (tradicionalnih in digitalnih).
Sklad želi v prihodnje investirati predvsem v visokotehnološka podjetja v zgodnjih fazah razvoja, a se ne omejujejo samo na ta. Panožnih omejitev nimajo.
Sklad tveganega kapitala NLB
NLB ima že od leta 1997 sklad tveganega kapitala. Vlaga predvsem v hitro rastoča podjetja zlasti v Sloveniji, pri ustreznih investicijskih priložnostih pa gre lahko tudi za družbe, ki delujejo na drugih trgih, kjer je prisotna Skupina NLB. Prednostna področja so informacijska tehnologija, biotehnologija, elektronika, turizem, farmacija, energetika in varstvo okolja, telekomunikacije, finančne ustanove, elektronska/internetna prodaja, »zabavna« industrija…
Glede razpoložljivih in porabljenih sredstev so skrivnostni in ne izdajo podatkov.
Alpe Adria Venture Found
Sklad upravlja družba Horizonte Venture Management, najpomembnejša družba tveganega kapitala pri nas. Sklad je do zdaj v podjetja vložil 16 milijonov evrov. Na voljo imajo še 4 milijone evrov. Kot pravi vodja dr. Matej Penca bodo nove investicije za zdaj ustavili. Počakali bodo, kako se bo razvil finančni položaj v svetu in ali bodo podjetja, v katera so že vložili, potrebovala dodatne finančne spodbude. Če ne bodo ničesar potrebovala, potem bodo v 2009 verjetno vložili še v dve podjetji.
Alpe Adria Venture Found vlaga na različna področja: medicina, farmacija, diagnostika, nove tehnologije, trgovina, nepremičnine, gradbena industrija … Za posamezno podjetje nameni med 350 tisoč in dva milijona evrov.
Investicijski sklad kreativne industrije
SPEM Komunikacijska skupina je v sodelovanju z britanskim investicijskim skladom Pembridge ustanovila družbo tveganega kapitala Investicijski sklad kreativne industrije. Sklad bo vlagal v mlada in kreativna podjetja. V prihajajočih kriznih časih bo ponujal finančno pomoč in svetovanje lastnikom podjetij v kreativni industriji: od oglaševanja do spletne skupnosti, od odnosov z javnostmi do televizije, od iger do glasbe, od izobraževanja do adrenalinskih športov. Gre za prvi tovrstni sklad v Sloveniji in v širši regiji.
Klub Poslovni angeli Slovenije
Klub Poslovni angeli Slovenije je stičišče med ambicioznimi podjetniki v začetnih fazah rasti in najuspešnejšimi slovenskimi poslovneži. Trenutno šteje 30 članov, ki poleg finančne investicije v višini od 100 do 500 tisoč evrov v posamezni projekt pomagajo podjetnikom tudi s svojim znanjem, izkušnjami in socialnim kapitalom.
Klub je v letu in pol delovanja izvedel tri investicije. Na leto pregledajo od 100 do 140 projektov, pred njimi pa podjetniki predstavijo okoli 20 projektov. Največ projektov prihaja iz IT-panoge. V klubu pričakujejo, da bodo letos podprli dva do tri projekte. Pomembna kriterija sta drznost projekta ter sposobnost oziroma odličnost podjetniške ekipe.
Drugi viri financiranja
Na trgu obstajajo še mnogi drugi viri financiranja, ki jih v članku nismo podrobneje omenili. Omenimo samo regionalne garancijske sheme, ki ponujajo garancije za podjetniške kredite. Garancijske sheme izvajajo praktično v vseh regijah. Prav tako pa ne pozabite na razpise za spodbujanje podjetništva, ki jih objavljajo posamezne občine in so največkrat namenjeni manjšim investicijskim projektom.
Vir in informacije: Podjetnik, Januar 2009, www.podjetnik.si, Avtor: Nives Pahor
