Odpuščanje naj ne bo prva izbira
Ne le tuja, tudi mnoga slovenska podjetja že čutijo posledice recesije. Napovedi niso obetavne, saj je Urad za makroekonomske analize in razvoj napovedal, da bo 13.500 novih prijav na Zavodu za zaposlovanje. Po nekaterih napovedih pa je to število brezposelnih bistveno višje, po najbolj črnem scenariju tudi do 60.000. Da bi se podjetja čim bolje prilagodila nastalim razmeram, pri čemer naj ne bo vedno prva izbira odpuščanje delavcev, je Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) na srečanju za člane naštelo možne ukrepe na delovnopravnem področju oziroma osem osnovnih možnosti za uvajanje sprememb.
Po presoji delodajalcev
"Dejavnosti, ki jih delodajalci opravljajo, so izjemno raznolike, zato preprosto ni mogoče reči, kateri ukrep je z vidika stroška dela najučinkovitejši. To bo moral presoditi vsak delodajalec sam zase," je na srečanju uvodoma poudarila mag. Slavi Pirš iz ZDS. Tako se lahko odločijo za polni delovni čas, krajši od 40 ur na teden, krajši delovni čas, neenakomerno razporeditev ali začasno prerazporeditev delovnega časa, nižje pravice, kot jih določajo kolektivne pogodbe dejavnosti (tako imenovano odstopanje od enotnih minimalnih standardov), mehke metode (zamrznitev zaposlovanja, nepodaljšanje tistih pogodb o zaposlitvi, ki so sklenjene za določen čas, upokojitev), zgostitev delovnega časa v okviru enakomerne razporeditve delovnega časa, čakanje na delo in odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Najmanj boleč ukrep za delavce
Še najmanj restriktiven ukrep za delavce, ki pa že zelo vpliva na poslovanje podjetja in pomeni uspeh v reševanju trenutno krize, je uvajanje polnega delovnega časa, krajšega od 40 ur na teden. Število opravljenih ur se zmanjša do 36 ur na teden, delavcem se urni znesek osnovne plače ohrani. Torej cena dela na uro je enaka kot pred uvedbo ukrepa. Res pa je, da bo zaradi manjšega števila opravljenih delovnih ur na mesec delavec prejel sorazmerno manjšo mesečno plačo. Ti delavci bodo kljub ukrepu prejeli enake druge osebne prejemke (jubilejna nagrada, solidarna pomoč, pravica do regresa, odpravnine ob upokojitvah, odpravnine iz poslovnih razlogov) in tudi enaka povračila stroškov v zvezi z delom (strošek prehrane, prevoza, službenega potovanja, terenskega dela), kot bi jih prejeli pred uvedbo ukrepa.
Tako mora delodajalec pravni postopek natančno izpeljati, spremembo urediti v kolektivni pogodbi in obstoječe pogodbe o polnem delovnem času (40 ur na teden) spremeniti z aneksom k pogodbi. Anže Hiršl iz Združenja delodajalcev Slovenije opozarja, da je prehod na 36-urni tedenski delovni teden dopusten le ob doslednem upoštevanju relevantnih določb zakona in tudi kolektivnih pogodb, katerih večina daje podlago za prilagoditev plačila za delo po zmanjšani tedenski delovni obveznosti.
Vir: Verlag Dashöfer, založba, d.o.o. – povzeto iz Dnevnika