Prepovedana vprašanja na zaposlitvenih razgovorih
Preberite si, katera so prepovedana vprašanja, da se izognete morebitni diskriminacijo in potencialnih pritožb na pristojnih uradih.
Ali se zavedate, da lahko še tako nedolžna vprašanja vodijo v težave? Zaposlitveni razgovor je lahko prijeten pogovor in kaj hitro lahko preide na »zasebna« vprašanja. Tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa, da pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi od kandidatov delodajalec ne sme zahtevati podatkov o družinskem ali zakonskem stanu, načrtovanju družine in drugih podatkov, ki niso neposredno povezani z delovnim razmerjem. ZDR ravno tako prepoveduje, da delodajalec ne sme pogojevati le-te pogodbe s pridobitvijo navedenih podatkov ali pa celo z dodatnimi pogoji v zvezi s prepovedjo ali odlogom nosečnosti.
Po mnenju kadrovske strokovnjakinje Amy Berecek spadajo problematična vprašanja v 9 kategorij: zakonski stan, družinske obveznosti, narodnost, starost, veroizpoved, nezmožnost, obsodbe, finančno stanje in izven službene dejavnosti. Nasploh je priporočljivo, da se izognete direktnim vprašanjem in vprašanja »zavijte v celofan«, če želite priti do konkretnih odgovorov. Med taka neposredna vprašanja sodijo na primer: Koliko ste stari? Kje ste bili rojeni? Ali imate otroke? Ali lahko delate ob sobotah in nedeljah? Koliko časa ste bili lani odsotni zaradi bolezni? Katera zdravile jemljete? Imate svoje stanovanje/hišo? Koliko časa nameravate delati na tem delovnem mestu?
Omenjena strokovnjakinja svetuje, da je nujno izobraževanje osebja, ki vodijo zaposlitvene razgovore in jih naučiti posebnih tehnik. Osebe je vnaprej potrebno pripraviti, kakšne vrste vprašanj lahko postavijo, na kaj mora biti pozorni pri kandidatih, katerih vprašanj se morajo izogibati ipd. Drugi nasvet, ki ga omenja, je, naj razgovori potekajo na »uraden način«, kar pomeni, da naj ne razgovor postane preveč klepetav, sproščen in spontan pogovor.
Vir: Verlag Dashöfer, založba, d.o.o.
