Čustvena inteligenca vpliva na vaše delo
Psihologi vse pogosteje omenjajo čustveno inteligenco. Prišli so namreč do ugotovitve, da slavni inteligenčni kvocient (IQ) oziroma akademska inteligenca ni merilo za inteligentno obnašanje ali iznajdljivost v vsakdanjih življenjskih situacijah. Ljudje kljub visokemu IQ-ju pogosto doživljajo neuspeh na delovnem mestu, v družabnih stikih, pri ohranjanju zrelih in stabilnih odnosov ter soočanju s težavami in krizami.
Raziskave so pokazale, da IQ sestavlja le 20% dejavnikov, ki določajo življenjski uspeh, preostalih 80% pa sodi na t. i. področje čustev. Drugače povedano, človek uporablja dve vrsti uma: racionalni in emocionalni. Racionalni razmišlja, analizira, sklepa na podlagi objektivnih dejstev, je logičen in prizemljen. Čustveni del je hiter, impulziven, intuitiven, sili k delovanju, še preden utegnemo razmisliti. Včasih daje popačeno sliko realnosti, pri čemer ga vodi selektivni spomin, včasih pa je vir opravičevanja samega sebe in racionalizacije. Vendar dobro voden čustveni um daje energijo za velika dela. Tista, za katera nam racionalni um govori, da se »ne splačajo«. Zato lahko rečemo, da v njem prebivajo najlepše človeške vrline: požrtvovalnost, nesebičnost, plemenitost, velikodušnost. Inteligentno obnašanje je odvisno od usklajenosti teh dveh umov. V vsakdanjih situacijah je med njima ravnovesje, toda nepredvidene življenjske okoliščine v prvi plan izvržejo čustveni um.
Kaj je čustvena inteligenca?
Čustvena inteligenca je inteligentno uporabljanje čustev. Značilnosti čustvene inteligence so psihologi razvrstili v pet temeljnih področij: zavest o sebi, samokontrola, samomotivacija, empatija in iznajdljivost v družabnih stikih. Vse te značilnosti se kažejo v dveh tipih odnosov, ki ju človek razvija skozi življenje: odnos do samega sebe in odnos do drugih. Kakovost dela je običajno odvisna od vašega razpoloženja, nanj pa vplivajo vaša čustva.
Vpliv čustvene inteligence na kakovost dela
V splošnem velja, da pomembnejša kot je vloga sodelavca v podjetju in višje, kot je na karierni lestvici, pomembnejši so za uspešnost podjetja njegovo počutje in njegovi odnosi z drugimi sodelavci. Nihče, niti direktor podjetja, ni popoln, zato za uspešno delovanje potrebuje povratno informacijo svojih sodelavcev. Pravijo, da je dobro razvita čustvena inteligenca kar 80 odstotkov uspeha.
Vedenje čustveno inteligentnega človeka
Čustveno inteligenten človek vedno ve, kaj čuti, in zna to tudi primerno izraziti, pa čeprav so njegova čustva neprijetna. Ta sposobnost mu omogoča boljše poznavanje in razumevanje svojih čustvenih potreb, pa tudi čustvenih potreb drugih (sodelavcev). Takšen človek lažje prenaša stres, premaguje spore, se zna vživljati v druge, pozitivna naravnanost pa ga dela močnejšega in samozavestnejšega.
Čustveno inteligenco lahko nenehno razvijate in izpopolnjujete, čustvena inteligenca ni genetsko pogojena in se je da naučiti! Medtem ko IQ pa ne, saj je determiniran z rojstvom.
Faze čustvenega dozorevanja:
- Samozavedanje ali prepoznavanje lastnih čustev
- Obvladovanje čustev (zlasti negativnih)
- Sprejemanje in vrednotenje čustev
- Motiviranje sebe
- Empatija oziroma vživljanje v položaj drugih
Sposobnosti, ki jih lahko razvijete:
- Samorazkrivanje: jasno povejte, kaj mislite, čutite in hočete.
- Odločnost: branite svoje mnenje, želje, potrebe in to spoštujte tudi pri drugih.
- Dinamično poslušanje: bodite dober poslušalec.
- Konstruktivna kritika: ob pravem času in na pravem mestu konstruktivno izrazite svoje mnenje in občutke o idejah in dejanjih drugih.
- Skupinska komunikacija: sporazumevajte se v skupinski situaciji.
Vir: www.zurnal24.si - Zaželena je čustvena inteligenca!, M.K., 4. 4. 2008; www.akropola.org
