Priložnost za slovensko gospodarstvo v Srbiji
Srbija kljub globalni finančno-gospodarski krizi napoveduje izvedbo številnih infrastrukturnih projektov, ki naj bi presegli 10 milijard dolarjev. Med najpomembnejšimi so izgradnja srbskega dela desetega panevropskega cestnega in železniškega koridorja, pa tudi infrastrukturna opremljenost večjih mest, predvsem Beograda, tudi s podzemno železnico.
Po ocenah srbske vlade, bosta za dograditev manjkajočih delov avtoceste na desetem panevropskem koridorju (Salzburg - Solun) potrebni skoraj dve milijardi evrov. Te bo srbska vlada delno zagotovila v proračunu, nekaj iz evropskih sredstev, nekaj pa tudi z javno-zasebnim partnerstvom. Prednostno bo Srbija gradila odsek avtoceste od Niša do Dimitrovgrada na bolgarski meji, od Leskovca do makedonske meje in dodaten vozni pas na hitri cesti Horgoš - Novi Sad.
Potrebne naložbe v železniško infrastrukturo naj bi po ocenah srbske vlade znašale 4,6 milijarde evrov, vendar je to šele prva ocena. Srbija si namreč želi modernizirati svoje železniško omrežje, predvsem pa na večini prog imeti dva tira, s čimer bi povečala pretočnost. V načrtu je tudi postavitev hitre železnice, s katero bi močno izboljšali povezave med srbskimi mesti.
Beograd pa naj bi po več desetletjih načrtov v prihodnjih letih začel graditi podzemno železnico. Projekt, vreden več kot 1,1 milijarde evrov, temelji na projektu iz 70. let minulega stoletja, po prvih ocenah pa naj bi načrte za "metro" naredili ruski strokovnjaki.
Omenjeni projekti že privabljajo interes tujih podjetij, različnih dobaviteljev in storitvenih družb, tudi slovenskih. Srbija je pomemben slovenski partner, slovenska podjetja pa so tam zelo prepoznavna in močno navzoča. Omenjeni projekti bodo zagotovo odprli priložnosti za slovenska gradbena podjetja, inženirska podjetja, prevoznike, podjetja s področja informacijske tehnologije, okoljevarstvenih rešitev...
Menjava med državama se sicer vsako leto povečuje, lani je dosegla nekaj čez milijardo evrov, pri čemer je Slovenija beležila precejšen (350 milijonov evrov) trgovinski presežek. Letos se razmere nekoliko spreminjajo, saj srbski izvoz v Slovenijo raste hitreje od slovenskega v Srbijo. V prvem letošnjem polletju so slovenska podjetja v Srbijo izvozila za 345 milijonov evrov, uvozila pa za 200 milijonov evrov.
S približevanjem Srbije EU se bo njena navezanost na gospodarstva unije, s tem pa tudi na Slovenijo, še bolj povečala, to pa je dodatna priložnost za slovenska podjetja, tudi pri posredovanju poslov za tretje države. Pri tem igra posebno vlogo tudi slovenska podpora srbskemu vključevanju v EU, ki jo v Srbiji z naklonjenostjo sprejemajo, zato so slovenskim podjetjem, v primerjavi s podjetji iz nekaterih drugih držav EU, "vrata nekoliko bolj odprta".
Vir in informacije: www.izvoznookno.si, 25.12.2008, Avtor: Bojan Pivk
