Vlada sprejela paket ukrepov v boju zoper krizo
Vlada je iz nabora ukrepov, o katerih se je v preteklih dneh dogovarjala s socialnimi partnerji in člani strateškega gospodarskega sveta, izbrala takšne, ki so skladni z javnofinančnimi omejitvami ter dajo največji učinek za največji krog gospodarskih subjektov, ki so ne po svoji krivdi prizadeti zaradi krize, obenem pa imajo tudi razvojno težo, je povedal Gaspari.
Skupni učinek ukrepov - tistih, ki jih je že sprejela prejšnja vlada ter današnji - naj bi znašali približno 2,13 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) oz. 800 milijonov evrov. "Gre za prvi niz ukrepov," je dejal Gaspari in izrazil bojazen, da bo morala vlada glede na vse slabši položaj v mednarodnem okolju še ukrepati. Medtem ko je bil primanjkljaj v proračunu za leto 2009 ob sprejetju proračuna novembra 2007 predviden v višini 0,33 odstotka BDP, naj bi po najnovejših projekcijah znašal 2,34 odstotka BDP.
Izboljšanje je po besedah Gasparija mogoče pričakovati šele proti koncu leta 2009. "Razmere so bistveno slabše, kot jih mnogi dojemajo. Zato je treba biti bistveno bolj previden v postavljanju zahtev, kaj mora država za koga storiti, je dejal Gaspari in pozval k izraziti previdnosti, skromnosti in kooperativnosti socialnih partnerjev.
Zaradi nasprotovanja socialnih partnerjev vlada v paket ukrepov ni vključila znižanja prispevne stopnje za delodajalce pri prispevkih za socialno varnost, čeprav se ji zdi ukrep kratkoročno učinkovit. Namesto tega je ponudila ukrep, ki bo omogočil skrajšanje delovnega časa pod 40 ur, je povedal Gaspari. "Za kakovost ukrepov je nujno, da najdemo skupni jezik," je dejal Gaspari.
Z ukrepom subvencioniranja krajšega polnega delovnega časa bo po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika država subvencionirala vse prispevke in del plač zaposlenih. Ukrep se bo uporabljal za obdobje šestih mesecev z možnostjo podaljšanja za eno leto, namenjen pa je realnemu sektorju. Pogoj je, da podjetje v tem času ne bo odpuščalo redno zaposlenih delavcev ter ne bo izplačevalo nagrad članom nadzornih svetov in uprav.
"Tako bomo ohranjali delovna mesta, namesto da bi zaposleni prehajali med brezposelne, ter delovna razmerja za polni delovni čas," je dejal Svetlik. Poudaril je, da bo ukrep pomagal predvsem delovno intenzivnim panogam. Ministrstvo bo ob tem po njegovih besedah sprejelo še nekatere druge ukrepe.
Vlada je po Gasparijevih besedah predlagala poenostavitve davčnega postopka ter znižanje akontacij davka od dohodkov pravnih oseb. Zavezanci za ta davek bodo tako lahko v letu 2009 plačevali akontacije v zmanjšani višini oz. jim ne bo treba vračati preveč vplačanih davkov, če bi jih preračunavali na osnovo, ki je veljala v predhodnem letu. Livkidnostni učinek tega ukrepa za podjetja naj bi znašal približno 50 milijonov evrov.
Predlogov prejšnje vlade glede znižanja davčne stopnje pri davku od dohodkov pravnih oseb vlada Boruta Pahorja ne sprejema, strinja pa se glede investicijskih olajšav za vlaganje v raziskave in tehnološki razvoj obrtnikom in malim podjetnikom ter samozaposlenim. Zato bo po besedah ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika v DZ vložila predlog novele zakona o dohodnini. "Olajšave se povečujejo v proporcionalnem smislu na višje odstotkovne deleže, odpravlja se absolutna velikost olajšave," je dejal.
Po Lahovnikovih besedah bo ministrstvo v letu 2009 iz sredstev kohezijske politike namenilo 216 milijonov evrov, pri tem pa še dodatna sredstva v višini 70 milijonov evrov s prenosom pravice porabe iz leta 2014 v leto 2009. "Poskušamo pospešiti dinamiko črpanja sredstev evropskih skladov in na ta način ugodneje vplivati na likvidnost podjetij ter poenostaviti postopke za prijavo na razpise in črpanja sredstev za povečanje likvidnosti", je dejal Lahovnik.
Poleg makroekonomskih ukrepov bo vlada z že sprejetim dvigom trošarin zagotavljala javnofinančno vzdržnost, če se bodo razmere še poslabšale. Gaspari je napovedal tudi ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, povečanje konkurenčnosti gospodarstva ter spodbujanje izvozne aktivnosti podjetij.
Lahovnik je napovedal dokapitalizacijo SID Banke in povečanje rezervnega sklada Podjetniškega sklada Slovenije. "Gre za to, da se zagotovi dodatne kreditne linije, poroštva in subvencioniranje obrestnih mer ter dodatno zavarovanja tveganj," je dejal.
Programi ministrstva za gospodarstvo so usmerjeni v ukrepe za krepitev ključnih konkurenčnih sposobnosti, garancij za krepitev srednjih in malih podjetij - z letom 2009 naj bi objavili nove razpise - ter v zagotavljanje tveganega kapitala. V letu 2009 bo, tako Lahovnik, začela delovati prva družba tveganega kapitala, v katero bo država vložila 35 milijonov evrov.
"Prihodnja gospodarska aktivnost in drugi kazalci narekujejo izredno previdno politiko plač, ne le v realnem, ampak predvsem javnem sektorju," je opozoril Gaspari. Razmere so bistveno drugačne kot pred šestimi, sedmimi meseci, ko so se sklepale kolektivne pogodbe.
Po Gasparijevih besedah Slovenija ni v brezupnem položaju glede zagotavljanja likvidnosti, vendar pa je evropski finančni prostor zaprt. "Žalostno, a resnično," je dejal. Prvo četrtletje 2009 bo zelo slabo, saj se likvidnost, ki je v bančnem sektorju, ne pomika v gospodarstvo, je poudaril. Vendar pa "smo danes večji optimisti kot pred tednom dni", je dodal.
Vir: Moj spletni priročnik št. 51-52, povzeto po STA, 18.12.2008, www.sta.si
