Po stisku roke in pogledu v oči prepoznamo človeka
V naši kulturi je v poslovnem svetu edini običajni in »dovoljeni« telesni dotik rokovanje.
Torej ne poljubljate, objemajte, trepljajte ali božajte sogovornika, če niste z njim vzpostavili takšne domačnosti in intime. In seveda se mora tudi druga stran s tem strinjati. Pravilno se rokujemo tako, da s svojo dlanjo pokrijemo dlan sogovornika, stisk naj bo kratek in srednje močan. Ker je to edini želeni dotik, z njim še v večji meri začutimo drugega človeka po moči stiska ter dotiku kože. Ste se spomnili kakšnega neprijetno vlažnega dotika ali mrzle dlani? Poleti imejmo pri roki papirnat robček, da si pred srečanjem obrišemo roki, pozimi pa nosimo rokavice, ki jih seveda pred rokovanjem snemimo. Vsi smo prepričani, da je rokovanje enostavno dejanje in da mu ni potrebno posvečati pretirane pozornosti, saj ga vsi obvladujemo. Žal temu ni tako.
Pri stisku naj moški ne pretiravajo z izkazovanjem moči, ženske pa tudi ne podajamo v dlan drugega le svojih prstov. V poslovnem svetu sta spola izenačena, zato se rokujemo na enak način. Moški želijo pogosto s »krpanovskim« stiskom, ko drugi strani že skoraj priteče kri izza nohtov in krepkim prijemom, kjer obstaja strah pred izpuljenjem roke, pokazati svojo poštenost in iskrenost. Ženske ga polomijo z nežnim polaganjem dlani, kot bi želele pokazati svojo damsko nemoč, sogovornik pa dobi občutek, da drži v dlani mrtvo ribo.
Če smo precej oddaljeni od sogovornika, želimo razdaljo pri rokovanju skrajšati z iztegovanjem roke. Izgled je zelo čuden pa tudi stisk ne bo pravi. Rokujemo se vedno tako, da ponudimo roko približno pod kotom 90°.
In ne rokujmo se preko mize ali pulta. Ne le, da bonton tega ne dopušča, tudi videti smo smešno, saj se pri široki mizi telo postavi skoraj v položaj lastovke, ker poleg roke iztegnemo tudi nasprotno nogo.
Med rokovanjem se običajno tudi pogovarjamo. Govornik se osredotoča na vsebino, razmišlja o svojem vtisu in si obenem ustvarja tudi mnenje o sogovorniku ter tako mimogrede pozabi na svojo dlan, ki se v dlani nasprotne strani ne le predolgo zadržuje, temveč obenem tudi krčevito stresa. In sogovornik lahko razmišlja le še o tem, kdaj ga bo izpustil.
Med rokovanjem ne božajmo sogovornikove pod ali nadlahti in ne trepljajmo ga po ramenu.
In kdo komu prvi ponudi roko? Roko ponudi praviloma tisti, ki ima prednost, saj on odloča o tem, ali se želi rokovati ali ne. Roko bo torej ponudil nadrejeni podrejenemu, tisti, ki je višji po funkciji, kupec prodajalcu, gost domačinu. V zasebnem življenju starejši mlajšemu in ženska moškemu. Vedno pa pravil ni mogoče ali smiselno povsem upoštevati in se raje ravnamo po občutku.
Včasih se zgodi, da nekdo ponudi roko, sogovornik pa tega ne opazi. Roka obvisi v zraku in njen lastnik se znajde v zadregi. Kaj narediti v takšnem primeru? Ponujeno roko preprosto umaknemo in se s situacijo ne obremenjujemo več. Čeprav je rokovanje lepa navada, ga ne izsiljujemo.
Vir: Verlag Dashöfer, založba, d.o.o.
