Vrh slovenskega gospodarstva
Gospodarska zbornica Slovenije je včeraj na Vrhu slovenskega gospodarstva soočila poglede vlade in gospodarstva o ključnih problemih in aktualnih vprašanjih slovenskega gospodarstva na pragu novega poslovnega leta.
Povabilu GZS na tokrat že drugi Vrh slovenskega gospodarstva, se je odzvalo prek 500 uglednih gospodarstvenikov. Udeleženci, ki sicer igrajo ključno vlogo v procesih gospodarskega razvoja in napredka Slovenije, so se na Vrhu sestali s predsednikom vlade Borutom Pahorjem in nekaterimi ključnimi ministri.
Predsednik GZS Zdenko Pavček je v svojem nagovoru poudaril, da je letošnji Vrh slovenskega gospodarstva v luči svetovne finančne krize in gospodarske recesije, ki dokončno potrjujeta, da zgolj liberalni tržni mehanizmi ne zadostujejo za uspešen in predvidljiv gospodarski in družbeni razvoj. Potrebujemo aktiven in odgovoren odnos med državo, gospodarstvom in socialnimi partnerji, ki bodo z ustreznimi politikami odigrali svojo razvojno vlogo, in to v različnih oblikah družbenega partnerstva in ekonomsko socialnega dialoga. Partnerstvo države z reprezentanti gospodarstva, s sindikati, znanstveno sfero in civilno družbo je nujno potrebno. Pavček je posebej izpostavil, da je iskanje izhoda iz krize v sodelovanju z vlado ta čas vprašanje, ki mu GZS posveča največ pozornosti.
Udeležencem je ključne načrte vlade za premostitev krize predstavil osrednji govornik predsednik vlade Borut Pahor. Posebej je poudaril, da bo temeljno izhodišče pri vseh ukrepih usmerjenost v zdravi del gospodarstva, ki ima razvojni potencial. Izpostavil je, da je vladna ekipa sposobna izvesti spremembe v sodelovanju z vsemi, ki to zmorejo in znajo.
O konkretnih ukrepih so spregovorili še minister za gospodarstvo, dr. Matej Lahovnik, minister za finance, dr. Franci Križanič, minister za delo, družino in socialne zadeve, dr. Ivan Svetlik in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregor Golobič.
Generalni direktor GZS, mag. Samo Hribar Milič, je opozoril na pomen izvoza za naše gospodarstvo. Slovenija je in bo izjemno močno vpeta v globalno gospodarstvo. Po njegovih besedah se GZS zavzema, da bi v Sloveniji sledili vzoru nekaterih skandinavskih držav, ki so razvojno paradigmo Think small first zamenjali s paradigmo Think global first. Vsak ukrep, ki ga sprejemamo, bi morali prioritetno oceniti z vidika vpliva in koristi za izvoznike – ne glede na to, ali so mala srednja ali velika podjetja. Slovenija je življenjsko odvisna od konkurenčne sposobnosti, ki jo najbolje meri prav izvozna sposobnost gospodarstva, je še dejal. Poudaril je nujnost, da slovensko gospodarstvo prestrukturiramo v bolj konkurenčno. Zato GZS podpira usmeritev, da moramo v prihodnje z ukrepi zagotoviti predvsem razvoj zdravega dela gospodarstva.
»Kriza je tu in grozi da poruši številne pridobitve našega dosedanjega razvoja. In istočasno predstavlja priložnost, da se v njej izkaže naša prilagodljivost, upornost, pridnost in predanost in da iz nje pridemo kot zmagovalci«, je še dejal.
Zato je Hribar Milič predstavil glavne poudarke ukrepov za povečanje likvidnosti v finančnem sektorju, likvidnosti gospodarstva in ohranjanje delovnih mest, ki jih je potrebno izvesti v prvem kvartalu leta 2009. Prikazal je tudi ukrepe za povečanje konkurenčnosti v letu 2009 ter sistemske ukrepe za povečanje konkurenčnosti v letih do 2012.
V današnji razpravi so številni gospodarstveniki v luči potrebnega dialoga za premostitev krize izpostavili konkretne probleme, s katerimi se gospodarstvo že sooča in predstavile svoja pričakovanja za hitre ukrepe vlade.
Gospodarstveniki in vlada so soglašali, da je nujno hitro ukrepanje za povečanje vsestranskega in medsebojnega zaupanja ter s tem tudi delovanje bančnega sistema za povečanje likvidnosti gospodarstva.
Gospodarstvo podpira sodelovanje, da se nujne spremembe dosežejo s konsenzom in podporo vseh deležnikov v procesu odločanja. Gospodarstveniki namreč želijo socialno, vzdržno družbo brez posebnih pretresov in socialnih nemirov, kar večina podjetij že doslej dokazuje z družbeno odgovornim ravnanjem. Zato je razvojna naravnanost gospodarstva in družbe, a tudi deregulacija celotnega sistema, vključno s fleksibilnostjo trga dela in sistemom prožne varnosti, pot do izhoda iz krize in prestrukturiranja gospodarstva.
Vir: Gospodarska zbornica Slovenije
