Če vam obrtnik naredi škodo
Bodite pozorni: če vam obrtnik v stanovanju naredi škodo, Vam zavarovalnica tega morda ne bo povrnila če obrtnik nima sklenjenega zavarovanja odgovornosti.
Kako se sploh zaščititi pred obrtniškimi napakami?
Skoraj nihče se ne more izogniti občasnim obrtniškim posegom v stanovanju, ki pa se včasih končajo povsem v nasprotju s pričakovanji. Zgodi se, da nam obrtniki pri svojem delu nehote poškodujejo del opreme ali pa svoje delo opravijo malomarno. Navajamo Majino nesrečno zgodbo o izlivu vode zaradi obrtniške malomarnosti. Kako lahko ukrepamo? Koliko nam pomaga zavarovanje?
Na kaj moramo paziti, ko pride obrtnik
- Pred začetkom dogovora preverimo, ali ima obrtnik obrtno dovoljenje ali še bolje mojstrski naziv.
- Preverimo, ali ima obrtnik zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala investitorjem in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem obrtniške dejavnosti.
- Pridobiti moramo pisno ponudbo z vsemi glavnimi elementi dogovora (cena, specifikacija storitev, uporabljeni materiali, izvedbeni roki).
- Zahtevamo predračun, zlasti če damo obrtniku del plačila vnaprej.
- Fotografiramo stanje pred začetkom del.
- Z obrtnikom sklenemo pogodbo o dogovorjenem, dati nam mora garancijo za svoje storitve.
- Od obrtnika zahtevamo potrdilo o plačilu storitev.
Maja je lastnica pritličnega stanovanja v večstanovanjski zgradbi. Ko se je z družino nekoč pozimi vrnila z dopusta, jo je pričakalo povsem poplavljeno stanovanje. Voda je tekla po stenah in uničila tudi precejšen del opreme. Zakaj se je zgodil ta neljubi dogodek? V dvoetažni zgradbi so pri sosedih obrtniki pred časom prenavljali mansardo in kljub nizkim zunanjim temperaturam niso zaščitili vodovodne cevi. Ponoči je počila in voda je poplavila obe spodnji etaži. za nastalo škodo je bil torej glavni krivec obrtnik, ki je malomarno opravil delo.
Zavarovanje ne pomaga
Maja se je obrnila na svojo zavarovalnico, pri kateri je imela sklenjeno ne le zavarovanje pred požarno in potresno nevarnostjo, ampak je njen zavarovalni paket zajemal tudi zavarovanjeza nevarnost strele, eksplozije, viharja, poplave, vloma, odgovornosti, vdora meteornih vod, širše kritje izliva vode, če naštejemo le nekatere. Po prijavi škode so Maji na zavarovalnici naročili, naj zbere predračune za popravilo tanovanja, na podlagi katerih naj bi ji povrnili škodo. Ko jih je Maja pridobila, je od zavarovalniceizvedela, da škode ne morejo izplačati, dokler od lastnika mansarde in izvajalca prenove ne dobijo izjave o krivdi. Tudi to – zedinila sta se, da sta do polovice kriva - je predložila, potem pa se je vse skupaj dodatno zapletlo. Ne obrtnik ne lastnik namreč nista imela urejenega zavarovanja. Zakon o graditvi objektov obrtniku sicer nalaga, da mora imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala investitorjem in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem obrtniške dejavnosti. Zavarovalnica je tako menila, da škode Maji ne more poplačati in da bi bila izterjava obrtnika in lastnika prezapletena, trajala bi predolgo, pa še uspeha ji niso zagotavljali. »Vsa zavarovanja skupaj mi torej niso prav nič pomagala, obrtnik je očitno delal na črno,« pravi Maja. Zato ni odveč opozorilo, da se moramo zares natančno prepričati, kaj nam zavarovanje sploh ponuja. »Laik bi pomislil, da bo recimo zavarovalna postavka izliv vode zajemala tudi primer, kakršen je bil naš, vendar se je izkazalo, da se nanaša le na izliv vode v našem stanovanju, pa še to le za škodo, ustvarjeno pod višino pipe,«pojasnjuje sogovornica. K sreči pa se je Maja z obrtnikom in lastnikom - na svojo roko - lahko dogovorila za kompenzacijo škode, pri zavarovalnici pa po petih mesecih papirne vojne umaknila svoj zahtevek.
Preden pride obrtnik
Kaj lahko naredimo sami, da se vsaj malo zavarujemo pred posledicami obrtniških napak? »Pred obnovo mora naročnik obvezno preveriti, ali ima obrtnik sploh obrtno dovoljenje, še bolje pa je, da ima na svojem področju tudi mojstrski naziv. Če imate možnost, se pozanimajte tudi o njegovih referencah. Velikokrat se namreč izkaže, da slabo izvedena dela opravi nekdo, ki dela na črno,« našteva Elizabeta Radelj Pepevnik z Obrtne zbornice Slovenije. Če morda niste vedeli - obrtnik mora za svoje storitve dati garancijo, z naročnikom mora biti sklenjena pogodba, predračun je obvezen, še posebej če obrtnik želi del denarja vnaprej. »Največ kršitev je navadno takrat, ko ni sklenjene nobene pogodbe, nobenega predračuna, brez pisnih dokazil pa se zaplet zelo težko reši,« opozarja Radelj Pepevnikova.
Kako ravnati ob škodi
Pred začetkom del je dobro narediti nekaj fotografij stanja oziroma objekta, saj morajo biti poškodbe dokazljive. »Le tako se namreč lahko narocčnik z obrtnikom dogovori za ustrezno nadomestilo. Če se sama ne moreta dogovoriti, lahko naročnik obrtnika prijavi tržnemu inšpektoratu oziroma Zvezi potrošnikov Slovenije. Slabo delo lahko prijavi tudi častnemu razsodišcu Obrtnopodjetniške zbornice Slovenije, ki odloča o odgovornosti članov zbornice za kršitev dobrih poslovnih običajev in poslovne morale ter jim izreka ukrepe - opozorilo, opomin in javni opomin,« pojasnjuje Radelj Pepevnikova.
Naloge častnega razsodišca so sicer opredeljene v statutu zbornice, v obrtnem zakonu pa ta ni opredeljen. »Da bi rešilo spor med članom zbornice in drugo fizično ali pravno osebo, lahko častno razsodišče na predlog enega izmed njiju vodi postopek posredovanja, to je ureditve spora po mirni poti,« je še povedala Radelj Pepevnikova. »Če storitev ni opravljena pravilno, lahko stranka od izvajalca zahteva, da ali odpravi pomanjkljivosti, vrne del kupnine v sorazmerju s pomanjkljivostjo, znova opravi storitev ali pa vrne celotno kupnino,« našteva Maja Lubarda, pravna svetovalka pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Obstoj napake ugotavlja sodni izvedenec za področje obrti, ki v sporih med obrtniki in naročniki velikokrat tudi posreduje. V skrajnem primeru se lahko stranka obrne na sodišče in tam uveljavlja odškodnino.
Najpogostejše težave
Zgodi se, da stranka vnaprej plača celotno delo ali pa del, obrtnik pa storitve ne opravi pravilno, je ne dokonča, v najslabšem primeru pa je niti ne začne izvajati. »Pogosto stranke niso dovolj pozorne in na začetku ne zahtevajo pisne ponudbe z vsemi bistvenimi deli dogovora, kot so cena, specifikacija storitev, uporabljenih materialov in drugo, hkrati pa tudi ne zahtevajo pisnih potrdil o tem, kaj je bilo dogovorjeno. Včasih niti ne zahtevajo dokazila o plačilu storitev obrtniku. V takšnih primerih stranke nimajo dokazil niti o tem, kaj je bilo dogovorjeno, niti o tem, da so sploh karkoli plačale obrtniku,«opozarja Lubarda.
Vir: Verlag Dashöfer, založba, d.o.o. - Povzeto po Moje finance, oktober 2008
