Gruzija - rastoč trg v senci politično-vojaškega konflikta z Rusijo
Gruzija je v nekdanji Sovjetski zvezi veljala za "republiko vina in mineralne vode", po njenem razpadu pa se je država podobno kot druge novonastale države na območju znašala v hudih finančnih in političnih težavah. Bruto domači proizvod je npr. leta 1995 znašal le četrtino tistega iz leta 1989, kmetijska država pa ni imela več trga.
Gospodarske razmere so se v zadnjih letih, predvsem po prevzemu oblasti s strani Mihaila Sakašvilija, ki želi državo popeljati v Nato in Evropsko unijo, ter zaradi pomoči z Zahoda, ki Gruzijo vidi kot pomembno križišče za energente iz Kaspijske regije, občutno izboljšale. Hitrejšo rast gruzijskega gospodarstva pa precej omejuje napet odnos z veliko severno sosedo Rusijo.
Pred leti je Rusija zaradi nekaterih ukrepov vlade v Tbilisiju začela bojkotirati gruzijske izdelke, kar je državo precej "udarilo", kljub temu pa je zaradi pomoči iz tujine gruzijsko gospodarstvo beležilo precejšnjo rast. Dodaten udarec gruzijskemu gospodarstvu predstavlja avgustovska kratka vojna z Rusijo, ki je zaradi gruzijskega napada na Južno Osetijo najprej vojaško posredovala in premagala Gruzijo, nato pa tudi priznala omenjeno regijo, ki je že od leta 1992 dejansko samostojna. Poleg Južne Osetije so Rusi priznali tudi drugo odcepljeno gruzijsko regijo, Abhazijo. To predstavlja precejšnje politično in gospodarsko breme za Gruzijo, vendar pa je ta država deležna tudi podpore iz ZDA in nekaterih držav EU, kar, če nič drugega, pomeni nadaljnji gospodarski razvoj. Mednarodni donatorji so tako 22. oktobra letos za obnovo Gruzije zbrali 3,5 milijarde evrov.
Gruzija je sicer ena najmanjših držav, nastalih na območju nekdanje Sovjetske zveze, s 4,4 milijona prebivalcev. Kljub temu pa ima prav zaradi majhnosti in velike želje za približevanje EU - sprejela je številne spremembe zakonodaje, s katerim želi svoje gospodarstvo še bolj odpreti in privabiti čim več tujih investicij - številne prednosti pred večjimi državami iz regije. Tu pa ležijo tudi priložnosti za slovenska podjetja.
Odnose med Slovenijo in Gruzijo ureja sporazum o sodelovanju in partnerstvu med EU in Gruzijo, Gruzija pa je vključena tudi sistem Evropske sosedske politike. Država je med drugim v letih med 1992 in 2006 od EU dobila za več kot pol milijarde evrov pomoči, v zadnjih dveh letih pa se je ta zaradi evropske podpore reformam v Gruziji še povečala.
EU in Gruzija sta predlani sklenili akcijski načrt, s katerim se je Gruzija zavezala k reformam na gospodarskem in političnem področju. Med drugim bo Gruzija spodbujala vladavino prava, varovanje človekovih pravic, regionalno sodelovanje, svoje zakone na gospodarskem področju pa bo usklajevala z Evropsko zakonodajo. Gre za zakone v različnih sektorjih gospodarstva, med drugimi tudi na področju energetike in transporta.
Politično sodelovanje med Slovenijo in Gruzijo je dobro, gospodarsko pa precej zaostaja. Menjava med državama je lani dosegla le približno šest milijonov dolarjev, od česar je velika večina odpadla na slovenski izvoz, predvsem zdravila. Zato je priložnosti za sodelovanje, predvsem za večji slovenski izvoz, še precej, Gruzija pa je zaradi svoje geografske lege (vrata na Daljni vzhod, bližina Irana, velikih srednjeazijskih držav ...) lahko tudi izredno dobra odskočna deska za slovenska podjetja, ki želijo delovati na omenjenem območju.
Glavne priložnosti obstajajo za farmacevtska podjetja, proizvajalce različne kmetijske opreme, umetnih gnojil, medicinskih pripomočkov, vinogradniške opreme, pa tudi za podjetja s področja informacijske tehnologije, okoljevarstvenih rešitev in proizvajalcev opreme za prehrambeno industrijo.
Vir: Moj spletni priročnik 45-08; www.izvoznookno.si, 23.10.2008, Avtor: Bojan Pivk
