Martinovo!
Martinovo je eden največjih slovenskih praznikov in čeprav ni dela prost dan, je pri nas njegovo praznovanje zelo priljubljeno.
Zgodba o svetem Martinu
Godovanje svetega Martina je še eden v seriji poganskih praznikov, ki so jih pozneje odeli v krščanska oblačila. Martin se je rodil na današnjem Madžarskem, v škofa pa so ga posvetili v fancoskem Toursu. Znan je po svoji skromnosti, od koder tudi izhaja legenda, da je nekoč kot vojak na poti srečal prezeblega berača in ker mu ni imel ničesar drugega za podariti, je prerezal na pol svoj plašč ter eno polovico podaril beraču, da ta ne bi zmrznil.
Zaradi svoje skromnosti je tudi zavrnil škofovsko mesto in se pred oznanilom skril med gosi. Te pa so ga s svojim gaganjem izdale, zaradi česar jih dandanašnji obredno pojemo. Zanimivo v tej zgodbi pa je, da so ga izdale ravno pred kristjani, in ne sovražniki. Pokopan je bil 11. novembra 397, njegov plašč pa so kot relikvijo državnega pomena hranili v Saint Chapellu v Parizu, tako da tudi ime za kapelo izhaja iz plašča.
Na martinovo se mošt spremeni v vino
A praznovanje martinovanja je kot rečeno veliko starejšega datuma, saj velja za jesenski pust, ki je v nekaterih deželah začel štiridesetdnevni post. To je bil čas konca pastirske sezone in začetek najbolj mrzlega časa leta. In seveda je to tudi praznik vina. Nečisti in grešni mošt se namreč na martinovo z blagoslovom spremeni v vino.
Martinovo in gos - od kod ta povezava?
Tradicionalna jed, središče martinove večerje (če ne upoštevamo mošta oz. skorajšnjega vina) je seveda martinova gos. Zakaj ravno gos? Legenda pravi, da se je Martin pred sli, ki so ga prišli razglasit za škofa, zaradi svoje skromnosti skril med gosi. Te so zagnale vik in krik in ga izdale - za kazen pa so morale umreti. A v resnici so gosi že od nekdaj veljale za posebne živali - iz njihove drobovine so napovedovali prihodnost. Obstajajo pa tudi teorije, da je bila gos ena najbolj pomembnih poganskih daritvenih živali, ki so jih med drugim darovali konec jeseni v zahvalo za dobro letino.
Zaradi vremenskih sprememb se je letos trgatev začela prej kot po navadi in zato je tudi vino prej nastalo, a kljub temu je brez martinovega blagoslova brez vrednosti, zato bo šele ta teden zares nastalo pravo vino. To vino pa je seveda treba poskusiti, kar se zgodi v zato namenjenih svetiščih.
Nacionalni pomen tega praznika lahko uvidimo tudi skozi število vinorodnih regij v Sloveniji, ki bi rade predstavile svoje pravkar nastalo vino. Primorske osmice in druge gostilne širom po Sloveniji se tako pripravljajo na naval vina in dobre hrane željnih gostov, ki bodo za konec tedna okupirali hrame, polne nove žlahtne kapljice in raznih domačih dobrot.
Še danes ljudje napovedujejo s pomočjo gosje prsne kosti - če je kost rjava, bo zima zelo mrzla, če pa je bela, bo zapadlo veliko snega.
24. Martinovanje v Mariboru – največje martinovanje v Sloveniji!
Martinovanje na Trgu svobode v Mariboru, 11. novembra, je že vrsto let največja tovrstna enodnevna javna prireditev v Sloveniji. Izvrstno kapljico – domači mošt in mlado vino - bodo ponujali vinogradniki in vinarji, jesenske slasti pa pridelovalci domačih štajerskih jedi. Prireditev ob svetem Martinu, svetniku, ki mošt spremeni v vino, pomeni simboličen zaključek vsega vinogradnikovega prizadevanja, hkrati pa tudi zaključek mariborskega vseletnega cikla prireditev, namenjenih v čast mariborski Stari trti, najstarejši trti na svetu.
Vir in informacije: Verlag Dashöfer, založba, d.o.o., www.maribor.si
