Zaščitite svojo intelektualno lastnino
Kako se lotiti zaščite intelektualne lastnine, koliko stane in na kaj je treba pri tem paziti
Kako se lotiti zaščite intelektualne lastnine, koliko stane in na kaj je treba pri tem paziti, smo vprašali patentna zastopnika.
Miha Vrhunec iz Patentne pisarne inovatorjem v malih podjetjih svetuje, naj se udeležijo seminarjev o industrijski lastnini, ki jih med drugimi prireja tudi Urad RS za industrijsko lastnino. O tem, kako vključiti pravice in tehnične rešitve znanih patentov, modelov, znamk v projekt in kdaj ter kako začeti, naj se posvetujejo s strokovnjakom za intelektualno lastnino že v prvi fazi projekta.
Inovatorji naj svoje izume zavarujejo s patentom (modelom), še preden jih pokažejo javnosti, dodaja Andrej Vojir iz patentne agencije Item. Prijava patenta naj bo v Sloveniji, morda še mednarodna patentna prijava (PCT); v tem času (za PCT 30 mesecev od datuma vložitve patentne prijave v Sloveniji) je treba izum komercializirati. Stroški pridobivanja patentov so namreč po tem roku za malega inovatorja previsoki, prav tako tveganje. Patentno prijavo naj pripravi strokovnjak; če pa jo pripravlja inovator sam, naj dosledno upošteva navodila uradov: www.uil-sipo.si, www.epo.org, www.wipo.int in http://si.espacenet.com.
Stihijski pristop
V malih podjetjih ni pričakovati profesionalnih oseb za področje industrijske lastnine, zato se odločajo za različne oblike pridobivanja pravic bolj stihijsko ali na pobudo kupcev, razlaga Vrhunec. Predvsem je opaziti premajhno zanimanje za redno samoizobraževanje iz različnih baz patentov, modelov in blagovnih znamk, kar je najcenejše pridobivanje najnovejših in najkakovostnejših podatkov o tehničnih novostih in poslovnih usmeritvah konkurence. Boljša pot bi bila, da bi mala podjetja redno izkoriščala storitve uradov za intelektualno lastnino in patentnih zastopnikov v vseh korakih poslovnega načrta novega izdelka (storitve) - od začetnih komercialnih analiz prek tehničnih raziskav in razvoja do komercializacije izdelka.
V malih podjetjih so najpogosteje razočarani, ker jim lastni pridobljeni patentni ne odpirajo vrat sami po sebi. Drugo razočaranje je v zmotnem pričakovanju, da bo država s sodnimi in inšpekcijskimi službami samoiniciativno skrbela za to, da ne bi prišlo do zlorabe njihovih pravic. Nekateri pričakujejo od pridobljenih patentov različne oblike pomoči države. Razočarani so tudi nad dolgotrajnimi postopki pridobitve pravic, ker si pravočasno ne priskrbijo informacij, kako to dolgotrajnost ekonomsko izkoristiti, še dodaja Miha Vrhunec.
Drago vzdrževanje patenta
Cena priprave dokumentacije in svetovanja za zaščito izuma je odvisna od več dejavnikov. Kot pravi Andrej Vojir, slovenski patent stane približno tisoč evrov, prijava za evropski patent pa okoli pet tisoč evrov. Stroški postopka do podelitve so vsaj še toliko kot stroški prijave. Seveda pa je kljub stroškom možno, da patent ne bo podeljen (izum ni nov, ni na izumiteljski ravni), opozarja Vojir. Vsako leto v vsaki državi je treba plačevati vzdrževanje patenta, kar je zelo drago. Za slovenski model je 330 evrov in 90 evrov za vsak nadaljnji model v isti prijavi (model Evropske skupnosti 600 evrov in 200). V omenjenih cenah so vključeni stroški zastopnika, računati pa je treba še na tarife patentnih uradov posameznih držav.
Vir in informacije: Finance, 28.10.2008, www.finance.si, Avtor: Stane Petavs
