Kako skriti dobiček
Davkarji pri nadzoru malih podjetij ugotavljajo več poti skrivanja dobička - od plačevanja previsoke najemnine ali obresti do plačila neopravljenih storitev.
Ker se bliža konec leta, podjetja vse bolj razmišljajo o letošnji bilanci. Zanimalo nas je, kakšne stranpoti iščejo, da si zmanjšajo dejanski dobiček in s tem tudi davčne obveznosti. Kot pri nadzoru malih podjetij ugotavlja Durs, so najpogostejše poti zniževanja davčne osnove s prikritimi izplačili dobička (PID):
• plačilo previsoke najemnine za poslovni prostor, ki ga pravni osebi oddaja lastnik oziroma družbenik (najemnina nad višino, ki je običajna in primerna);
• ena izmed oblik prikritega izplačila dobička je tudi obrestovanje prejetih posojil po previsoki obrestni meri;
• posojila, ki so dana družbeniku po nižji obrestni meri, kot je priznana obrestna mera; zagotovitev posojila družbeniku pod pogoji, ki so ugodnejši od tržnih, oziroma odlog njihovega plačila, ki ga povezana družba po "dogovoru" zagotavlja svojemu družbeniku, oziroma odpust dolga družbe družbeniku;
• pogosti so primeri, ko lastnik (družbenik) proda svoji družbi nepremičnino po višji vrednosti, kot je tržna vrednost: družba, ki je pred leti pridobila nepremičnino po določeni nakupni vrednosti, jo danes proda svojemu družbeniku po isti nakupni vrednosti ali po vrednosti, ki je nižja od primerljive tržne cene;
• plačilo storitev lastniku, ki jih ni bilo, ali pa previsoka plačila družbe za opravljene storitve (več kot tržna cena).
Davčna uprava sicer zadnja leta ne opaža rasti omenjenih prikritih izplačil.
Plačilo za umik izpodbojne tožbe
Kot prikrito izplačilo dobička se lahko opredeli kakršnakoli premoženjska korist, ki jo družba na podlagi takšnega pravnega posla zagotovi družbeniku in ki je seveda ne bi zagotovila tudi tretji (nepovezani) osebi, pojasnjuje Aleš Kobal z mariborske pravne fakultete. Med primeri v praksi med drugim še navede:
• plačila za nedopustno pridobitev lastnih delnic (tudi plačila za dopustno pridobitev lastnih delnic se lahko ob izpolnjevanju določenih pogojev opredelijo kot prikrita izplačila dobička);
• zagotovitev zavarovanj za obveznosti, ki jih ima družbenik ali delničar do tretjih oseb;
• prodaja blaga ali opravljanje storitev po nabavni vrednosti ali po vrednosti, ki zadošča le za pokritje stroškov;
• plačilo za umik izpodbojne tožbe, ki jo je zoper sklepe skupščine vložil (ali napovedal) delničar.
Predpisana ohranitev kapitala
Pri prikritih izplačilih dobička morajo podjetniki paziti na kršitev korporacijskega prava (še posebej pri delniških družbah) in davčnega prava. Po Kobalovih besedah so z vidika korporacijskega prava sporna zaradi njihovega nasprotovanja načelu ohranitve kapitala (še posebej pri delniških družbah, v manjši meri pri d. o. o.). Vsa izplačila, ki jih družbeniki prejmejo v nasprotju z zakonom, morajo družbi vrniti (družba mora to zahtevati).
Kar zadeva davčne predpise, pa so takšna izplačila sporna predvsem zaradi njihovega vpliva na davčno osnovo izplačevalca (ki je nepravilno izkazana), kakor tudi zaradi njihove (pravilne) obdavčitve na ravni prejemnika (družbenika oziroma delničarja). PID (enako kot klasična izplačila dobička) ne zmanjšujejo obdavčljivega dohodka (davčne osnove) družbe, na ravni njihovega prejemnika pa se vključujejo med njegove obdavčljive dohodke (pri tem je vključevanje v davčno osnovo prejemnika odvisno od tega, ali je prejemnik PID družbenik, ki je fizična oseba, ali pa družbenik, ki je pravna oseba), še dodaja Aleš Kobal.
Objavljeno: Finance, 28.10.2008, www.finance.si, Avtor: Stane Petavs
