Kaj pravzaprav je recesija
V zadnjem času vlagateljsko kolektivno pamet muči vprašanje, ali so ZDA v recesiji, kaj to pomeni za tamkajšnjo borzo in za vse druge. Da bi našli odgovor, začnimo čisto po šolsko - opredelimo, o čem se sploh pogovarjamo.
Kaj je gospodarska rast, kaj recesija?
Obstaja zadeva z imenom "BDP" - bruto družbeni produkt. To je ekonomski pojem, ki naj bi odražal celotno gospodarsko aktivnost v neki državi. Ocenjujemo ga na različne načine, eden od njih je izdatkovni, ki BDP sestavi iz štirih kosov. Prvi je zasebna potrošnja, ki pomeni izdatke za porabo prebivalstva, drugi investicijska potrošnja, ki pomeni izdatke v gospodarstvu, tretji javna potrošnja in četrti neto izvoz.
"Gospodarska rast" pomeni večanje obsega BDP. "Recesija" pa je, ko se dogaja obratno. Po osnovni definiciji o recesiji govorimo takrat, ko se BDP zmanjša dve četrtletji zapored. Kadar je takšen gospodarski zastoj izrazito dolgotrajen in močan, govorimo o depresiji kot hujši različici recesije. Manj suhoparno to opisuje ameriški rek: recesija je, ko sosed izgubi službo; depresija je, ko jo izgubiš tudi ti.
Povezava z borzo
Gotovo vas je že kdo prepričeval, da ta in ta borza silno raste zato, ker je v tisti državi gospodarska rast. Ta misel gledano na ravni desetletij ni povsem napačna (skozi dolga obdobja naj bi bil "normalni" premik borznega indeksa = gospodarska rast + inflacija). Kot orodje za tekoče odločanje, kam bo šel nek trg, pa je obupna. Prvič zato, ker je nedorečena (ali je to, da obstaja gospodarska rast, podlaga za absolutno kakršnokoli višino rasti borze?), drugič pa zato, ker enostavno ne drži. Klasičen primer je Kitajska, kjer so delnice celih pet let pred 2006 hirale - ob tem, da je bila gospodarska rast zelo podobna današnji. Dobro je razumeti, da na tečaje vpliva še marsikaj razen tega, kaj počne BDP.
Ali je potem borza loterija, ki nima nikakršne zveze z gospodarstvom? Ali so cene delnic povsem ločene od poslovanja podjetij? Ne povsem. Povezava obstaja, vendar kot dolgoročni trend, ne kot nekaj, kar drži v vsakem trenutku. Borzne cene v širokem pasu poplesujejo okoli gospodarskega stanja in ga le občasno srečajo, v grobem in gledano dovolj od daleč pa mu vendarle nekako okvirno sledijo. Kot pravi Warren Buffett: dolgoročno gledano je borzni trg tehtnica, ki zna postaviti stvari na svoje mesto, kratkoročno pa je samo lepotno tekmovanje.
Gospodarski ciklus, borzni ciklus
V Sloveniji je sicer precej naporno razlagati o dolgoročnosti, ker vlagateljev z res dolgo prakso skorajda ni. Večina preostalih pa si izjavo "vlagam dolgoročno" predstavlja kot drugo ime za "strinjam se, da naj dolgo vse raste".
Zato se vrnimo v ZDA, kjer med drugim velja, da je borzni trg precej "učinkovit". Ta pojem pomeni, da naj bi borzni tečaji večino časa dobro odražali vse javno znane informacije. Idealnega stanja v realnosti ni, vendar je borzni trg ZDA, ki je na svetu zdaleč največji, najbolj informacijsko podprt in najmanj prekinjan z revolucijami, vojnami in nacionalizacijami, temu najbližje.
Še več: ne samo, da dobro odraža sedanjost; odražati zna tudi prihodnost! Praksa namreč pravi, da gibanje borznega trga za nekaj četrtletij vnaprej "napove" usihanje ali krepitev gospodarske aktivnosti. Tečaji začnejo padati precej prej, kot pa to, da se je gospodarstvo znašlo v recesiji ali znova izšlo iz nje, pove samo gibanje BDP. Gospodarstvo valuje od ekspanzije do recesije in nazaj in v grobem z njim valovi tudi borzni trg, vendar z omenjenim "jasnovidnostnim zamikom".
Kje smo zdaj
V času, ko se ljudje pogovarjajo o tem, ali recesija v ZDA bo ali celo že je in ko tudi gospodarske objave vedno bolj kažejo v to smer, je borza že zdavnaj reagirala.
Vrh je bil dosežen že poleti, padec splošnih borznih indeksov odtlej pa - četudi je že kar opazen - niti ne pove, kako zelo krvavo je šele bilo v zadnji polovici leta na posameznih delih trga. Padci za 20, 30, tudi 50 odstotkov niso redkost.
Vprašanje, ali bo recesija, je danes samo še vprašanje za filozofa, ki je pozabil reagirati v praksi, ko je bil za to najboljši čas.
Kako naprej?
Povsem možen - možno ni isto kot gotovo, gotovosti na borzi ni - je naslednji potek dogodkov. (Oklepaji so pomembni.)
* Gospodarsko ohlajanje v ZDA se razširi v Evropo in na Japonsko. (Menim, da se to že dogaja).
* Centralne banke v želji po stimulaciji gospodarstva preidejo iz ciklusa višanja v ciklus nižanja obrestnih mer. (Ameriški Fed je kot običajno prvi vagon v vlakcu).
* Podobno kot leta 2001, ko je Fed po borznem zlomu pomladi 2000 celo leto radikalno nižal obrestne mere z več kot 5 na manj kot en sam odstotek letno, pa je trg vseeno našel dno šele jeseni 2002, ponudba poceni denarja nima takojšnjega učinka. (Še zlasti aktualno je to v tokratni zgodbi, ko je ravno preobilica poceni denarja pripeljala do pretiravanj, ki so privedla do sedanjega ohlajanja.)
* Izkaže se, da trgi v razvoju in surovinski trgi vendarle ne živijo v čisto svojem svetu in so tako gospodarsko kot borzno občutljivi na dogajanje drugod. (To velja tudi za Slovenijo.)
* Geopolitična trenja in notranjepolitične potrebe povečujejo možnost bizarnih, populističnih reakcij oblasti, ki lahko privedejo več škode kot koristi. (To ne velja samo za ZDA.)
* Razmahne se protekcionizem, lokalpatriotizem, postavljanje ovir in zapiranje poti pretoku kapitala, blaga in storitev. (Jože Mencinger zavzdihne: hvala bogu, končno konec globalizacije.)
* Poslovni in borzni optimizem gresta temeljito v franže. (Nekateri vlagatelji dojamejo, da bistvo ni v tem, katere delniške naložbe imaš, temveč v tem, da del denarja, včasih pa celo vsega, sploh nimaš v delnicah.)
* Nekoč se v vzdušju vsesplošnega pesimizma navzdol usmerjena spirala iztroši, zatipamo borzno dno - gospodarske objave dno potrdijo šele z zamikom - in rodi se novi vzpon. (To dočakamo prej v nekaj letih kot v nekaj mesecih.)
Kratki napotki za slabe čase
Lahko se zgodi čudež, utopljenec potegne samega sebe za lase iz vode in opisana štorija se sploh ne odvrti, temveč hitro nadaljujemo s pohodom na nove vrhove. Lahko, ampak osebno ne bi stavil na to. Če se strinjate, da imeti izgubo boli bolj kot morda zamuditi kakšen dobiček, potem berite naprej.
Vse, kar ste doslej slišali o tem, da je treba vlagati v borzne zadeve samo denar, ki si ga lahko privoščite izgubiti (v celoti izgubiti ali vsaj pozabiti za veliko let), je res. Skušajte to razumeti in se po tem ravnati, še preden vas bodo minusi stisnili do te mere, da več ne boste imeli druge izbire kot razumeti. Bodite zelo samokritični pri ugotavljanju, ali res tako ravnate.
Dno bo pokazal šele koledar in ne velikost premikov. Ne sprašujte, "ali je dovolj padlo". To nima pomena. Prebavljanje dejavnikov, ki so začeli pot navzdol, enostavno zahteva čas, vsak papir pa lahko čisto matematično-zlobno vzeto s kateregakoli nivoja znova pade za 50%.
Na padajočem trgu ni herojev. Kot vedno bodo na odru carji, ki se hvalijo, kaj vse da so zadeli in napovedali, ampak saj veste: ko človeku rata, se hvali, ko zamoči, je tiho. Tako slišimo samo za uspehe in slika je popačena. Mislite na to.
Splošno je medvedji trg ena sama žalost, iz katere morda celo lahko potegnete celo kožo in kak plusek, vendar za nesorazmerno ceno v času in amortizaciji človeškega materiala. Takšni časi so odlična priložnost za to, da se bolj posvetite svojemu zdravju in bližnjim kot denarju, ker se v takšnih razmerah to enostavno veliko bolj splača - če želite naslednje obdobje vzpona dočakati v dobri kondiciji in ne kot truplo, živčna ali finančna razvalina.
Prvotno objavljeno v mesečniku Moje finance, januar 2008, avtor: Čtr Jakhel
