Pogovor z mag. Žigo Debeljakom, direktorjem Skupine Mercator d.d.
Pred vrati je jubilejna, že 10. Poslovna konferenca Portorož, ki je v teh letih, predvsem po zaslugi udeležencev, postala osrednji dogodek za gospodarstvenike in druge vplivne ljudi v Sloveniji in bližnjem prostoru. Letošnja tema je: Ali si globalna finančna kriza in eko strategija podjetij nasprotujeta ali dopolnjujeta? Kako pomembni sta v resnici?
Kot priprave na konferenco so z gostom letošnje Poslovne konference mag. Žigo Debeljakom, direktorjem Mercatorja, opravili kratek intervju. Debeljak je kot dober poznavalec financ in ekonomike odlično odgovarjal. Med drugim je povedal, da nas v prihodnjih dveh, treh letih čaka recesija, da slovenske banke ne opravljajo svoje vloge, in da v Mercatorju pripravljajo več različnih scenarijev.
Predstavitev mag. Žige Debeljaka, predsednika uprave trgovske družbe Poslovni sistem Mercator
Mag. Žiga Debeljak je magistriral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od januarja 2006 dalje opravlja funkcijo predsednika Uprave trgovske družbe Poslovni sistem Mercator. Pred tem je bil od sredine leta 2003 dalje zaposlen v proizvodni družbi Gorenje, d.d., na mestu člana Uprave za področje financ in ekonomike, kjer je pokrival področje poslovnih financ, kontrolinga, računovodstva, davkov, informatike in telekomunikacij, odnosov z investitorji in interne revizije. Od leta 1999 dalje je zunanji sodelavec pri izvajanju predmeta Upravljalna ekonomika na rednem, izrednem in konzorcijskem podiplomskem študiju poslovodenja in organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Celoten intervju si preberite v nadaljevanju
Vprašanje: Vi ste vodja zelo velikega slovenskega podjetja, ki ima veliko poslovnih stikov s potrošniki. Zelo hitro zaznate spremembo razpoloženja med prebivalstvom, ste pa tudi eden od redkih, ki o tej krizi spregovori in reče bobu bob. Občutek imam, kot da nekatera druga slovenska podjetja še vedno želijo živeti v oazi. Vi ste bili pri tem vedno resnicoljubni. Kdaj ste začeli odkrivati spremenjen sentiment slovenskega kupca?
Debeljak: Res, mi kot veliko podjetje imamo stik z veliko potrošniki in smo partner 4.000 podjetjem v regiji. Torej smo dobro vpeti v poslovno sredino. Obsežnejše spremembe v obsegu in strukturi smo začeli opažati v marcu, aprilu letošnjega leta. To so nam potrjevali tudi kolegi iz drugih evropskih držav, s katerimi se srečujemo v okviru naših trgovskih združenj. V drugih državah, v katerih delujemo, imajo 3 – 6 mesečni zamik. Kriza prihaja z zamikom v poslovni svet. Logično je, da se potrošniki na večjo negotovost v zvezi z njihovimi finančnim stanjem odzivajo z bolj racionalnimi nakupi. To se najprej pozna pri bolj luksuznih, dragih dobrinah, kasneje pa se ta racionalnost začne odražati pri vseh fazah potrošnje.
Poudarim naj, da je kriza, v katero prihajamo, veliko bolj resna, kot si nekateri želijo priznati. Finančna kriza, ki že je prisotna v Sloveniji, predstavlja turbo pospešek v recesijo. Zato je treba izkoristiti vse mehanizme, da se finančni sektor stabilizira. Prepričan sem, da so slovenske banke solventne, in tudi poteza države, da jamči za depozite, je pozitivna, a banke danes, poleg tega, da obstajajo, delajo zelo malo. Ne opravljajo svoje temeljne funkcije, to je kreditiranje širjenja, gospodarske rasti in investicij. In to je pri premagovanju recesije ključno. Država mora narediti vse, da se vzpostavi zaupanje med bankami in tudi morebiten ukrep jamčevanja za medbančna posojila bi se mi zdel dober korak v tem trenutku. O njem pa razmišljajo že številne druge države.
Vprašanje: Ko govorimo o krizi, pa lahko kot poslovneži govorimo tudi o poslovni priložnosti. Nesmiselno bi bilo uporabljati črni scenarij. Jasno je, da se bo tudi ta kriza nekoč končala in iz nje bodo nekateri izstopili kot zmagovalci. Kako se vi v Mercatorju lotevate tega problema, te priložnosti? Ali mislite da bo to v Sloveniji pomenilo propad nekaterih?
Debeljak: Ne bi bil tako črnogled. Mislim, da bo slovensko gospodarstvo to krizo prebrodilo, kot je prebrodilo že veliko kriz. Konec koncev ne smemo pozabiti, da se je pred manj kot 20 leti Slovenija znašla v bistveno večji gospodarski krizi, pa jo je gospodarstvo uspešno prebrodilo. Si pa po drugi strani ne smemo zatiskati oči. Moramo se zavedati, da bo recesija, katere obseg bo še vzpodbujen s finančno krizo, imela neposreden vpliv na delo podjetij in posredno tudi vseh državljanov. Zagotovo pa to predstavlja tudi priložnosti. Za skupino Mercator jih vidim v naši širši regiji jugovzhodne Evrope. Tista podjetja, ki imajo dobre stike z bančnimi institucijami, ki imajo dober dostop do finančnih virov, bodo lahko to krizo izkoristila, da po levem pasu prehitijo marsikaterega svojega konkurenta. Tisti, ki so danes močni, in to so tisti, ki ustvarjajo veliko denarnih tokov s svojim poslovanjem, tisti bomo to krizo lahko izkoristili. A zategovanje pasu čaka popolnoma vse.
V Mercatorju implementiramo konkretne ukrepe, pripravljamo vse možne scenarije za prihodnost, kajti danes nihče ne ve, kako se bo situacija razvijala. Negotovost na finančnih trgih in v zvezi z bodočim gospodarskim položajem je tako visoka, da je danes neodgovorno, da katerikoli direktor napoveduje, kako je miren s svojim poslovanjem v prihodnjih treh letih. Pomembno pa je, da vsi ukrenemo vse za to, da se učinki krize omilijo in izkoristijo priložnosti, ki jih vsaka kriza prinaša.
Vprašanje: Veliko slovenskih direktorjev ne priznavajo obstoja krize. Po drugi strani morda tako menijo, ker mislijo, da jih bodo južni trgi rešili pred njo. Pred pol leta se nam je zdelo, da se kriza Rusije ne bo dotaknila, zdaj so znižali napoved gospodarske rasti. Ali kot podjetje, ki ima veliko stikov na Balkanu, menite, da se jih bo kriza dotaknila in v kaki meri?
Debeljak: Po naših izkušnjah se vsi učinki v deželah jugovzhodne Evrope, kjer smo prisotni, pojavljajo z določenim zamikom, kar pripisujem dejstvu, da so ta gospodarstva manj vpeta v ekonomski prostor Evropske unije kot Slovenija. Zagotovo bodo učinki te krize bolj izraziti kot v Sloveniji, ker je že izhodiščno finančno stanje držav kot celot slabše, kot je Slovenije kot države in njenega gospodarskega sistema. Ni trga na svetu, ki se ne bo ukvarjalo z vprašanjem recesije v prihodnjih 2 – 3 letih. Je pa zmanjšana gospodarska rast v recesijskih pogojih relativna stvar. Če je v Evropi nična, bi lahko jugovzhodna Evropa rasla z 1 %. Seveda bo ta rast še vedno nadpovprečna, vendar 1-, 2 % rast v tej regiji, ki je prej rasla s 5-, 6 % rastjo, zagotovo predstavlja recesijo. Dvomim, da bo obstajal trg, ki se bo temu v celoti uprl. Vsi pa si želimo, da bo to obdobje čim krajše.
 |
Vir: mag. Nastja Mulej, Idea Thinker, gsm: + 386 (0)41 540 866, New Moment - New Ideas Company, Ob dolenjski zeleznici 182, 1000 Ljubljana, Slovenia, tel.: + 386 (0)1 420 19 51, www.newmoment.si
