Osnovno o pogodbah
Kaj je pogodba?
Pogodba je pravno dejanje (pravni posel), s katerim se ustanovijo (nastanejo), prenehajo ali se spremenijo pravice in pravna razmerja. Pogodbena obveznost (predmet pogodbe) je lahko v tem, da nekdo nekaj da (npr. izroči prodano stvar, plača dogovorjeno kupnino), stori (npr. izvede zaključna gradbena dela v objektu), opusti (npr. ne zgradi hiše preko določene višine) ali trpi (npr. dovoli sosedu, da vozi z avtomobilom po njegovem zemljišču).
Kdaj pogodba nastane?
Pogodba nastane, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah.
Kaj so bistvene sestavine pogodbe?
Bistvene sestavine pogodbe so sestavine, brez katerih pogodba ne more biti veljavno sklenjena. Spreminjajo se
glede na naravo, vrsto pogodbe.
Primer: bistveni sestavini pri prodajni pogodbi sta cena in določitev stvari, ki se prodaja. Dokler se stranki ne
dogovorita o ceni in stvari, ki se prodaja, se pogodba ne more skleniti.
Bistveni sestavini najemne pogodbe sta najemnina in nepremičnina, ki se daje v najem.
Ko se torej pogodbeni stranki dogovorita in soglašata o bistvenih sestavinah pogodbe – o elementih, ki so ključni, da pogodba sploh lahko nastane – je pogodba sklenjena.
Kdo lahko sklene pogodbo? (Obligacijski zakonik, členi 41 do 44)
Za sklenitev veljavne pogodbe se zahteva poslovna sposobnost. Posameznik postane polno poslovno sposoben z 18. letom starosti. V nekaterih primerih pa že prej:
• če sklene zakonsko zvezo;
• če mladoletnik postane roditelj (starš); v tem primeru o pridobitvi poslovne sposobnosti odloča sodišče, saj se
poleg starševstva zahteva še, da obstajajo pomembni razlogi za podelitev poslovne sposobnosti.
Ali zakon izrecno določa, v kakšni obliki (pisno, ustno, …) se mora skleniti določena pogodba?
Velja pravilo: Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa (51. člen
Obligacijskega zakonika). Načeloma torej stranki lahko skleneta pogodbo v poljubni obliki, vendar pa zakonodaja pri posameznih vrstah pogodb za njihovo veljavnost zahteva določeno obliko. Nekaj primerov pogodb, za katere se zahteva posebna oblika:
Pisna oblika je predpisana pri naslednjih pogodbah:
• pogodbe o prenosu nepremičnin in pogodbe o ustanavljanju druge stvarne pravice na nepremičnini,
• prodaja na obroke,
• pogodba o zaposlitvi
• gradbena pogodba,
• obljuba darila (darilna pogodba, pri kateri darilo ni takoj izročeno),
• kreditna pogodba,
• najemna pogodba za stanovanje,
• pogodba o varstvu osebnih podatkov,
• …
Notarski zapis se zahteva pri:
• pogodbah o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema,
• pogodbah o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost,
• sporazumih o odpovedi neuvedenemu dedovanju,
• pogodbi o preužitku
• izročilni pogodbi,
• pogodbi o dosmrtnem preživljanju
• darilu za primer smrti.
POZOR! Notarski zapis ≠ notarska overitev podpisa!
Pri notarskem zapisu gre za poseben postopek, ki ga opravi notar, pri notarski overitvi podpisa pa le za potrditev
istovetnosti podpisnika.
Kaj pomeni obvezna pisna oblika?
Tu se zahteva pisna listina, ki jo morajo podpisati vsi, ki se z njo zavezujejo.
Torej; pisna pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta obe stranki ali ko vsaka stranka podpiše tisti izvod listine, ki je
namenjen drugi stranki.
POZOR! Za listino se ne zahteva nujno papirni dokument. Pomembno je, da je na nosilec zapisa mogoče zapisati besedilo in da je to besedilo mogoče kasneje prebrati.
Kakšne so sankcije za nespoštovanje predpisane oblike?
Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je praviloma nična, kar pomeni, da nima nobenih pravnih posledic
(pravilo ima izjeme).
Katere so faze, ki pripeljejo do sklenitve pogodbe?
1. POGAJANJA
2. PONUDBA
3. SPREJEM PONUDBE
4. MOREBITNA PREDPOGODBA
5. SKLENITEV POGODBE
Vir: Hitri e-pravni priročnik, Osnovno o pogodbah, www.informiran.si
