Nova zlata gazela bo znana v sredo 22.10.
Časopisna družba Dnevnik, d. d., bo v sredo, 22. oktobra, v Cankarjevem domu v Ljubljani na prireditvi Slovenska gazela 2008 razglasila zlato, srebrno in bronasto gazelo 2008. Finalisti, ki se bodo potegovali za laskavi naziv zlata gazela 2008, so (po vrstnem redu regijskih izborov): podjetje Rem, dolenjsko-posavska gazela, Blažič, robni trakovi, gazela osrednje Slovenije, podjetje Monting SK, savinjsko-zasavska gazela, Instrumentation Technologies, primorsko-notranjska gazela, Gratel, dravsko-pomurska gazela, ter Mimovrste, gorenjska gazela.
Rem, d. o. o.
Podjetje Rem iz Trebnjega je specializirano za izdelavo bivalnih zabojnikov, izdeluje pa jih predvsem za podjetje Trimo Trebnje. Začetek skokovite rasti podjetja sega v leto 2003, ko je lastnik podjetja Jože Udovič s Trimom podpisal dolgoročno pogodbo za izdelavo bivalnih zabojnikov. V tem času je v podjetje prišel tudi novi direktor Igor Kastelic, saj je Jože Udovič potreboval nekoga, ki bi mu ga pomagal voditi in obvladovati izjemno hitro rast. Hitrejšo rast od konkurence podjetju zagotavljajo visoka kakovost izdelkov, kratki dobavni roki, zmožnost prilagajanja zahtevam kupca ter odgovornost in strokovno znanje zaposlenih. Rem v zadnjih letih dosega do 40-odstotno rast prihodkov, danes zaposluje približno 110 delavcev, zanj pa dela tudi do 50 kooperantov. Večino bivalnih zabojnikov podjetje še vedno izdela za Trimo Trebnje, v katerem so to dejavnost že skoraj opustili. Bivalniki podjetja Rem se sicer prodajajo po vsem svetu, vendar večinoma pod blagovno znamko Trimo. To je po besedah direktorja podjetja Igorja Kastelica prednost, saj se Trima v svetu drži velik ugled. Poleg bivalnih zabojnikov v podjetju Rem izdelujejo tudi manjša skladišča in poslovne prostore.
Blažič, robni trakovi, d. o. o.
Direktor in lastnik Franc Blažič je izkušnje in znanje vrsto let pridobival v Nemčiji, kjer je delal kot mizar in vodil podjetje za izvajalska dela. Po dvajsetih letih se je leta 1985 vrnil v Slovenijo in z ženo v domači hiši, ki so ji nato prizidali še delavnico, začel kot samostojni podjetnik. Iz Nemčije je uvozil stroje in se kot prvi v Sloveniji lotil izdelovanja robnih trakov. Trg še ni bil pokrit in tudi tehnologije za izdelavo robnih trakov pri nas še ni bilo. V delavnici je izdeloval mizarske izdelke za izvoz, nato pa je podjetje posodobil z novimi, uvoženimi stroji in proizvodnjo prilagodil potrebam trga. Po petih letih je na podlagi razvoja tehnologije izdelal lasten program izdelovanja robnih trakov. Danes so v domačem podjetju Blažič, robni trakovi, d. o. o., v njegovih podružnicah v Mariboru, Murski Soboti in Črnomlju (tam ima trgovino) ter v nekaterih državah nekdanje Jugoslavije (podjetje ima tudi v Zagrebu in Sarajevu) zaposleni 104 ljudje. Podjetje prodaja tudi na tujih trgih, in sicer v Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem, v Ukrajini in Veliki Britaniji, nedavno pa je končalo svojo največjo naložbo – gradnjo povsem novih prostorov, v katere se je že preselilo. Vizija podjetja Blažič, robni trakovi, d. o. o., je postati kompleten ponudnik repromateriala za pohištveno industrijo.
Monting SK, d. o. o.
Osnovni program podjetja je izdelava in montiranje strojev za proizvodnjo kamene in steklene volne. Silvester Knez je začel leta 1969 kot vajenec v enem od takratnih družbenih podjetij, ki je precej uspešno delovalo do leta 1995, nato pa je sledil stečaj. Šel je na svoje in kot samostojni podjetnik povabil k sodelovanju še nekaj sodelavcev. V najetih prostorih je posel hitro stekel in s poslovnimi partnerji je ustanovil družbo z omejeno odgovornostjo, ki je bila do leta 2000 že precej uspešna. »Nato so postali naši pogledi na prihodnost vse bolj različni, razšli smo se in današnje podjetje je takrat praktično začelo znova,« je povedal Silvester Knez. Podjetje je raslo iz leta v leto, osnovni dejavnosti so dodali še montažo strojev in naprav ter se vse bolj ozirali po tujih trgih. Danes podjetje na domačem trgu ustvari le približno 15 odstotkov celotnih prihodkov, med tujimi trgi pa sta najpomembnejša Rusija in Kazahstan. Inovativnost je ena od prednosti družbe. »Tega je pri nas presenetljivo veliko. Danes smo v našem podjetju že v takšni fazi, da lahko del denarja vlagamo tudi v razvoj in spodbujamo inovacije na vseh ravneh. Prepričan sem, da se da tu še veliko narediti, veliko izboljšati in s tem popraviti kakovost našega dela in izdelkov.«
Instrumentation Technologies, d.d.
Leta 1998, ko je Rok Uršič po vrnitvi iz Združenih držav Amerike ustanovil podjetje, so le redki verjeli, da se da na področju merjenja lege elektronskih gruč v pospeševalni cevi sinhrotrona dognati kaj novega, kaj šele, da bi se s tem zaslužilo. Pospeševalniki osnovnih delcev ustvarjajo trg, ki je dostopen le podjetjem z vrhunskim znanjem, saj so to naprave, ki vsebujejo najnovejše tehnološke rešitve na področju mehanskih konstrukcij, materialov, elektronike, računalništva in vakuumske tehnike. Podjetje ima danes 42 redno zaposlenih in v svoje vrste privablja ugledne strokovnjake iz Slovenije in tujine. Edinstvenost podjetja je v orientiranosti na najzahtevnejše svetove trge – njegove stranke so najuglednejši znanstveni in raziskovalni laboratoriji iz vsega sveta, od Kitajske, ZDA, Avstralije, pa do slovitega CERN-a, ki jim instrumenti podjetja Instrumentation Technologies omogočajo opravljanje znanstvenih eksperimentov s poprej nepredstavljivo natančnostjo. Podjetje je v sodelujočo skupnost povezalo znanstvenike vsega sveta, ki pri svojem delu uporabljajo njegove instrumente.
Gratel, d. o. o.
Večino prihodkov v družbi Gratel ustvarijo z izgradnjo sodobnih telekomunikacijskih vodov, manjši del pa z gradnjo kanalizacijskih omrežij in nizkimi gradnjami. V podjetju razvijajo lastne rešitve za gradnjo telekomunikacijskih omrežij preko svojega inženiringa. »Posle pridobivamo prek javnih razpisov in z neposrednimi pogodbami,« je povedal Drago Štrafela. V prvih petih letih delovanja je družbi uspelo pridobiti posel pri izgradnji telekomunikacijskega omrežja za družbo Telekom Slovenije, druga naročila pa je pridobila na javnih razpisih različnih občin. Prav občine po vsej Sloveniji so še vedno njeni največji kupci. Leta 2005 so začeli z novim programom – izgradnjo lastnega telekomunikacijskega omrežja. »V optičnih telekomunikacijskih sistemih je velika prihodnost, saj je to hrbtenica vseh sodobnih informacijskih tehnologij. Brez teh ni sodobnega poslovanja nobene družbe in s tem tudi celotnega gospodarstva,« pravi direktor Gratela. V zadnjem letu so izredno razvili ponudbo mobilnih telekomunikacij in njihov produkt je po kakovosti med prvimi v svetu s tovrstnimi zasnovami in tehnologijo. Prav zaradi lastne tehnologije vidijo izredne priložnosti ne le v Evropi, temveč v celem svetu. »Naš sistem dela in naš telekomunikacijski paket sta zbudila pozornost tujih medijev. Gostili smo BBC in CNN. Verjetno smo tudi zaradi tega celo bolj znani v tujini, med tujimi strokovnjaki, kot doma.«
Mimovrste, d. o. o.
Ko se je Jugoslav Petkovič vrnil iz ZDA, kamor je z mednarodno štipendijo šel v tretjem letniku srednje šole, je prek študentskega servisa delal kot programer. Takoj, ko je dopolnil 18 let, pa je poslal vlogo za odprtje lastnega s.p. S prijatelji z Jesenic so šli skupaj v posel, predvsem registracije domen. Potem je prišla ponudba za izdelavo spletne trgovine oziroma spletnih strani za spletno trgovino. Ker je bilo to nekaj novega, so najprej naredili svojo demo spletno stran oziroma svojo demo spletno trgovino z računalniško opremo. Leta 2001 je tako nastala spletna trgovina za območje Jesenic, leto kasneje pa spletna trgovina Mimo vrste. »Spomnim se, kako smo bili po dveh mesecih veseli prvih desetih naročil, zdaj pa na mesec dobimo po tisočkrat več naročil.« Po mnenju Petkoviča je njihova prednost v primerjavi s trgovci, ki so internet izkoristili le kot še eno priložnost, v tem, da izhajajo iz programske hiše in so vse vložili v razvoj. V podjetju je zaposlenih 40 delavcev. Kadri so za direktorja izjemno pomembni - vsaka sreda je namenjena izobraževanju, vsak zaposleni pa ima na razpolago še določena sredstva za izobraževanje.
Podrobnejše informacije o projektu Slovenska gazela 2008 so dostopne na spletnem naslovu www.gazela.com, arhiv sporočil za medije pa boste našli na www.gazela.com/press/.
