Odpravnine v delovnem pravu
Ko je enkrat lanskega leta v javnost pricurljala novica, da so nekateri menedžerji slovenskih podjetij ob slovesu s svojih funkcij v podjetjih, kjer so bili zaposleni, prejemali vrtoglave odpravnine v višini tudi do 500.000 evrov, so se mnogi začeli spraševati, kakšen je sploh smisel takih odpravnin, saj so bile le-te tako visoke, da so ponekod predstavljale že skoraj tretjino dobička podjetja in so bile torej po definiciji škodljive za lastnike podjetij- razen, seveda, če niso bile namenjene za kakšne specialne namene – denimo za zavarovanja podjetij pred neprijetnimi tožbami, ki bi jih upokojeni menedžerji lahko sprožili zoper taka podjetja. Pa tudi v tem primeru težko razumemo ekonomsko logiko tovrstnega »kupovanja« poslovnega miru, še posebej, če predpostavljamo, da so uprave takih podjetij imele legalno pokritje za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Zgornji deviantni primeri izplačevanja astronomskih odpravnin nekdanjim menedžerjem sicer spadajo v posebno kategorijo menedžerskih odpravnin, ki nimajo kakšne posebne zveze s splošno funkcijo odpravnin v delovnem pravu. Primarna funkcija odpravnine je namreč socialne narave. Sodna praksa je s tem v zvezi izrekla, da je odpravnina posebna oblika varstva delavca, ki mu je prenehalo delovno razmerje. Delavcu naj bi pomagala preživeti v prehodnem obdobju do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi.
Temeljne značilnosti odpravnin
V delovnem pravu se srečujemo z odpravnino v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ali pa ob upokojitvi. Delavec bo upravičen do odpravnine v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, pod pogojem, da je razlog odpovedi nesposobnost delavca ali pa poslovni razlog. Višina odpravnine je odvisna od delavčeve plače, osnova za izplačilo odpravnine pa je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec, ali, ki bi jo prejel delavec, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je potrebno upoštevati bruto zneske plače (tako je odločilo Vrhovno sodišče RS). Pogoj za pridobitev pravice do odpravnine je, da je delavec zaposlen pri delodajalcu najmanj eno leto in en dan. Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Sicer pa velja, da višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika mesečne plače, ki jo je prejel delavec, ali, ki bi jo prejel delavec, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
Delavec, ki je bil denimo pri delodajalcu zaposlen sedem let, je upravičen do izplačila odpravnine v višini ¼ osnove za vsako leto dela pri delodajalcu. Tako bi delavec, katerega povprečna bruto mesečna plača je zadnje tri mesece pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi znašala 1000 evrov, prejel odpravnino v višini 1750 evrov (7 krat ¼ povprečja bruto plače).
Odpravnine se izplačajo tudi v primeru stečaja in ob upokojitvi
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave podjetja, imajo delavci prav tako pravico do odpravnine. Posebnost pa je v tem, da se v takem primeru delodajalec in delavec lahko tudi pisno sporazumeta o zmanjšanju višine odpravnine, a to le v primeru, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.
Delavec pa je upravičen do izplačila odpravnine tudi v primeru upokojitve. Pri tem ni bistvenega pomena, koliko časa je bil delavec zaposlen pri zadnjemu delodajalcu, ampak je odpravnina določena v absolutnem znesku – znaša namreč dve povprečni mesečni plači v Sloveniji za pretekle tri mesece. Delavec pa ni upravičen do take odpravnine, če je že prejel odpravnino po 109. členu ZDR, oziroma, če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe.
Z vidika delodajalca je torej pomembno vedeti, da se bo njegova zaveza po izplačilu odpravnine v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi višala v sorazmerju s tem, kakšno plačo prejemajo njegovi zaposleni in koliko časa so pri njem zaposleni.
V vsakem primeru pa se jim ni treba bati, da bo to njihova podjetja stalo pravo malo bogastvo, kot se je to primerilo upravam nekaterih slovenskih podjetij ob odpovedi pogodb o zaposlitvi nekaterim znanim slovenskim menedžerjem.
MAG. Boštjan J. Turek
