Gorenjska gazela 2008: znani so trije nominiranci
Uredniška komisija je izmed petih kandidatov z glasovanjem izbrala tri nominirance, ki se bodo v sredo, 15. oktobra, v Festivalni dvorani na Bledu potegovali za laskavi naziv gorenjska gazela 2008. Nominiranci po abecednem vrstnem redu so: skupina Gorenjska borzno posredniška družba, kjer trgujejo z vrednostnimi papirji, podjetje Janus Trade, kjer imajo zastopstvo za mobilne telefone in podjetje Mimo vrste, kjer razvijajo spletne rešitve in opravljajo storitve e-trgovine.
GBD, Gorenjska borzno posredniška družba, d. d.
Ani Klemenčič, dolgoletna predsednica uprave GBD Gorenjske borzno posredniške družbe, je bila najprej zaposlena v Slovenijalesu, takoj po ustanovitvi borze in opravljenem izpitu za borzno posrednico pa se je odločila za borzno posredovanje in upravljanje premoženja, kar jo je privlačilo že v šolskih letih. Leta 1996 je skupaj s še štirimi delničarji ustanovila Gorenjsko borzno posredniško družbo, d. d., v kateri je vsak od njih imel petinski lastniški delež. Še istega leta je bila družba sprejeta v članstvo na Ljubljanski borzi, januarja 1997 pa so sklenili prvi posel z vrednostnimi papirji. Naslednje leto so osnovni kapital povečali na 150 milijonov tolarjev. Leta 1999 je bilančna vsota GBD dosegla milijardo tolarjev. Leta 2000 so najeli poslovne prostore in sklenili prvi posel z vrednostnimi papirji v tujini. Leta 2002 so kupili lastne poslovne prostore in sklenili prvi borzni posel preko spletnega sistema trgovanja. Leta 2006 so dosegli tretje mesto po opravljenem prometu na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Ob deseti obletnici poslovanja so imeli že 1550 aktivnih uporabnikov spletnega trgovalnega sistema GBD On-line, z več kot 150.000 strankami. Konec lanskega leta je več kot 10.000 komitentov imelo na trgovalnih računih pri GBD stanje vrednostnih papirjev presegalo vrednost milijarde in tristo milijonov evrov.
Janus trade, d. o. o.
Pred petnajstimi leti sta iz podjetja z dvema lastnikoma nastali podjetji Janus in Janus trade. Lastnik je drugega prepustil Jerneju Stanoniku in tajnici, da nekaj naredita iz nje, postavil je le mesečno ceno. Prej skupno podjetje je bilo sicer dokaj konkurenčno podjetje za proizvodnjo, servis in montažo varovalnih elektronskih naprav. Jernej Stanonik je zagrabil, vlagal in širil dejavnost z mobilno tehnologijo. Pridobili so zastopstvo za mobilne telefone Alcatel in dve leti kasneje še Samsung. Ob prevzemu, to je bilo junija 1999, je bilo v podjetju 14 zaposlenih in takrat se je začel preboj. Po njegovem mnenju je bila na začetku ena od odločilnih prednosti njihova mladostna drznost, na drugem mestu pa vsekakor kader, ki se je v podjetju izučil na različnih področjih. Veliko so vlagali predvsem v zaposlene in trg, saj je to po mnenju nekdanjega direktorja najboljša pot do uspeha. Danes je v podjetju zaposlenih 23 ljudi. Po mnenju Jerneja Stanonika je velika prednost podjetja kakovostna oskrba slovenskega trga. Ta je zelo specifičen in zelo zahteven, a na to gledajo kot na izziv. S ponudbo vsekakor ne zaostajajo za Evropo in svetom in v naslednjih letih nameravajo s principalom Samsung postati na področju mobilne telefonije in avdia številka 1 v Sloveniji.
Mimo vrste, d.o.o.
Ko se je Jugoslav Petkovič vrnil iz ZDA, kamor je z mednarodno štipendijo šel v tretjem letniku srednje šole, je prek študentskega servisa delal kot programer. Takoj, ko je dopolnil 18 let, pa je poslal vlogo za odprtje lastnega s.p. S prijatelji z Jesenic so šli skupaj v posel, predvsem registracije domen. Potem je prišla ponudba za izdelavo spletne trgovine oziroma spletnih strani za spletno trgovino. Ker je bilo to nekaj novega, so najprej naredili svojo demo spletno stran oziroma svojo demo spletno trgovino z računalniško opremo. Leta 2001 je tako nastala spletna trgovina za območje Jesenic, leto kasneje pa spletna trgovina Mimo vrste. »Spomnim se, kako smo bili po dveh mesecih veseli prvih desetih naročil, zdaj pa na mesec dobimo po tisočkrat več naročil.« Po mnenju Petkoviča je njihova prednost v primerjavi s trgovci, ki so internet izkoristili le kot še eno priložnost, v tem, da izhajajo iz programske hiše in so vse vložili v razvoj. V podjetju je zaposlenih 40 delavcev. Kadri so za direktorja izjemno pomembni - vsaka sreda je namenjena izobraževanju, vsak zaposleni pa ima na razpolago še določena sredstva za izobraževanje.
GBD, Gorenjska borzno posredniška družba, d. d.
Ani Klemenčič, dolgoletna predsednica uprave GBD Gorenjske borzno posredniške družbe, je bila najprej zaposlena v Slovenijalesu, takoj po ustanovitvi borze in opravljenem izpitu za borzno posrednico pa se je odločila za borzno posredovanje in upravljanje premoženja, kar jo je privlačilo že v šolskih letih. Leta 1996 je skupaj s še štirimi delničarji ustanovila Gorenjsko borzno posredniško družbo, d. d., v kateri je vsak od njih imel petinski lastniški delež. Še istega leta je bila družba sprejeta v članstvo na Ljubljanski borzi, januarja 1997 pa so sklenili prvi posel z vrednostnimi papirji. Naslednje leto so osnovni kapital povečali na 150 milijonov tolarjev. Leta 1999 je bilančna vsota GBD dosegla milijardo tolarjev. Leta 2000 so najeli poslovne prostore in sklenili prvi posel z vrednostnimi papirji v tujini. Leta 2002 so kupili lastne poslovne prostore in sklenili prvi borzni posel preko spletnega sistema trgovanja. Leta 2006 so dosegli tretje mesto po opravljenem prometu na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Ob deseti obletnici poslovanja so imeli že 1550 aktivnih uporabnikov spletnega trgovalnega sistema GBD On-line, z več kot 150.000 strankami. Konec lanskega leta je več kot 10.000 komitentov imelo na trgovalnih računih pri GBD stanje vrednostnih papirjev presegalo vrednost milijarde in tristo milijonov evrov.
Janus trade, d. o. o.
Pred petnajstimi leti sta iz podjetja z dvema lastnikoma nastali podjetji Janus in Janus trade. Lastnik je drugega prepustil Jerneju Stanoniku in tajnici, da nekaj naredita iz nje, postavil je le mesečno ceno. Prej skupno podjetje je bilo sicer dokaj konkurenčno podjetje za proizvodnjo, servis in montažo varovalnih elektronskih naprav. Jernej Stanonik je zagrabil, vlagal in širil dejavnost z mobilno tehnologijo. Pridobili so zastopstvo za mobilne telefone Alcatel in dve leti kasneje še Samsung. Ob prevzemu, to je bilo junija 1999, je bilo v podjetju 14 zaposlenih in takrat se je začel preboj. Po njegovem mnenju je bila na začetku ena od odločilnih prednosti njihova mladostna drznost, na drugem mestu pa vsekakor kader, ki se je v podjetju izučil na različnih področjih. Veliko so vlagali predvsem v zaposlene in trg, saj je to po mnenju nekdanjega direktorja najboljša pot do uspeha. Danes je v podjetju zaposlenih 23 ljudi. Po mnenju Jerneja Stanonika je velika prednost podjetja kakovostna oskrba slovenskega trga. Ta je zelo specifičen in zelo zahteven, a na to gledajo kot na izziv. S ponudbo vsekakor ne zaostajajo za Evropo in svetom in v naslednjih letih nameravajo s principalom Samsung postati na področju mobilne telefonije in avdia številka 1 v Sloveniji.
Mimo vrste, d.o.o.
Ko se je Jugoslav Petkovič vrnil iz ZDA, kamor je z mednarodno štipendijo šel v tretjem letniku srednje šole, je prek študentskega servisa delal kot programer. Takoj, ko je dopolnil 18 let, pa je poslal vlogo za odprtje lastnega s.p. S prijatelji z Jesenic so šli skupaj v posel, predvsem registracije domen. Potem je prišla ponudba za izdelavo spletne trgovine oziroma spletnih strani za spletno trgovino. Ker je bilo to nekaj novega, so najprej naredili svojo demo spletno stran oziroma svojo demo spletno trgovino z računalniško opremo. Leta 2001 je tako nastala spletna trgovina za območje Jesenic, leto kasneje pa spletna trgovina Mimo vrste. »Spomnim se, kako smo bili po dveh mesecih veseli prvih desetih naročil, zdaj pa na mesec dobimo po tisočkrat več naročil.« Po mnenju Petkoviča je njihova prednost v primerjavi s trgovci, ki so internet izkoristili le kot še eno priložnost, v tem, da izhajajo iz programske hiše in so vse vložili v razvoj. V podjetju je zaposlenih 40 delavcev. Kadri so za direktorja izjemno pomembni - vsaka sreda je namenjena izobraževanju, vsak zaposleni pa ima na razpolago še določena sredstva za izobraževanje.
Podrobnejše informacije o projektu Slovenska gazela 2008 so dostopne na spletnem naslovu www.gazela.com, arhiv sporočil za medije pa bost
