Pravilno dihanje je veščina dobrega govorca
Poslovno razgovarjanje, vodenje sestankov, delegiranje, poslovne predstavitve in druge vrste poslovnega komuniciranja so primarna veščina uspešnega podjetnika in managerja. Poslovno komuniciranje je sestavljeno iz vrste dejavnikov, od katerih je odvisna uspešnost in učinkovitost komuniciranja, kot tudi od osebnih sposobnosti, obnašanja in drugih znanj govorca. Tako lahko med veščine poslovnega komuniciranja uvrstimo tudi pravilno dihanje.
Začetnika, neveščega govorjenja, brž izda slabo dihanje. Ker ga je strah odnehati sredi stavka (bodisi da bo izgubil rdečo nit bodisi da mu bodo v njegov govor vskočili poslušalci, kar bi ga lahko zmedlo) hiti do konca z zadnjimi atomi zraka, seveda na račun glasnosti, jasnosti, razumljivosti. Strah ga je tudi, da mu bo zmanjkalo sape, zato nikdar do konca ne porabi zraka iz pljuč, temveč nenehno plitvo vdihuje in je vse bolj napihnjen, obenem pa se diši, saj so pljuča iz zdavnaj vdihnjenega zraka pobrala ves kisik in ga prenasitila z ogljikovim dvokisom.
Pomaga predvsem globoko dihanje, ki ga govorec obvlada enako kot športnik. Predvsem ne diha le plitvo z manjšim (vrhnjim) delom pljuč, temveč globoko, z razsežnejšim spodnjim delom. Pri dihanju si pomaga s trebušno prepono, ki učinkovito pomaga pri iztiskanju zraka iz pljuč. Vdihovanje naj bo usklajeno z izdihovanjem med govorjenjem. Predolgo izdihovanje povzroča dušenje in padanje glasu, pretirano vdihovanje pa napihnjenost in pritisk. Pravo je naravno dihanje kot pri lagodnem razgovoru.
Pomembno je dobro gospodarjenje z zrakom. Jasno in razločno govorjenje je mnogo učinkovitejše kot zelo glasno. Čim glasnejši je govorec, tem glasnejši in manj pozorni so tudi poslušalci. Zmerno glasen govor dosega v primerno akustičnem prostoru od sto do dvesto udeležencev!
Pomembno je učinkovito vdihovanje in izdihovanje. Prehitro izdihovanje pri govorjenju povzroča šum in moti, zato se z nekaj vaje naučimo izdihovati enakomerno in dokaj dolgo (30 sekund). Vdihnjeni zrak zadošča za precej besed, vendar spreten govorec izdihani zrak sproti nadomešča s kratkimi vdihi ob vsakem presledku ali odmoru, to je pri vsakem ločilu, poudarku v stavku. Izkušen govorec se tudi ne boji pogostejših, malo daljših presledkov v govorjenju, saj le poudarjajo vsebino in olajšujejo razumevanje povedanega.
Povzeto po Poslovno komuniciranje: Evropske razsežnosti, Maribor
