Naložbe v zlato in ostale plemenite kovine
Vrednosti plemenitih kovin se bodo po napovedih dolgoročno zvišale nad vse svetovno pomembne valute. To pomeni, da bo zlato ponovno pridobilo svoj sijaj, saj bo zaupanje vanj dolgoročno večje, kot pa v katerokoli svetovno valuto. Zlato je zgodovinsko dokazano najvarnejša naložba pa tudi edina naložba kapitala, za katero ste po Zakonu oproščeni plačila DDV in ga imate kot fizično zlato v vaši lasti.
Naložbe v zlato
Pod besedo »naložbeno« zlato so mišljene zlate palice in kovanci najvišje čistine, to je nad 900 tisočink, oziroma 24 karatov. Teža za kovanec ali palico mora biti nad eno unčo (31,1035 grama), saj s tem dosežemo najboljšo prodajno ceno glede na ceno, ki jo dnevno določa Londonska borza zlata. Manjše enote so primernejše in zelo lepe za obdarovanje. Naložbeno zlato lahko prodate v katerikoli banki ali pri uradnem zastopniku na osnovi dnevne borzne cene.
V Sloveniji je trgovanje s fizičnim naložbenim zlatom na žalost še na začetku, tržišče se le počasi prebuja. To pa ne velja za Nemčijo in Združene države Amerike, kjer se je zanimanje za tovrstno alternativno varno naložbo od leta 2003 izrazito povečalo, kar je tudi eden od dejavnikov za enakomerno rast cene zlata na svetovnih borzah.
Ostale naložbe v plemenite kovine
TERMINSKE POGODBE, KATERIH PREDMET JE ZLATO
Terminska pogodba je sporazum med kupcem in prodajalcem, da bo prodajalec na določen dan v prihodnosti dostavil oziroma kupec prevzel določeno količino in kvaliteto zlata po vnaprej dogovorjeni ceni in predstavlja obveznost. Pogodbeni stranki lahko opravita dejansko dostavo oziroma prevzem, vendar to ni običajna praksa. Na investicijo v terminsko pogodbo, ne glede na to ali je ta kratkoročna ali dolgoročna vpliva cena zlata in njena spremenljivost, zaradi česar je investicija sama tudi spremenljiva. Največja prednost terminske pogodbe je, da se z njimi trguje le delno, kar pomeni, da je le del pogodbe potrebno plačati vnaprej.
Cene terminskih pogodb so določene s tržno percepcijo, kakšni bodo stroški imetja zlata. Ti stroški vključujejo stroške obresti izposoje zlata, stroške zavarovanja in hrambe. Strošek terminske pogodbe je določen z začetnim kapitalom, ki ga je potrebno plačati posredniku. Ta predstavlja le del cene zlata določene v pogodbi, zaradi česar lahko investitor (kupec) upravlja z občutno višjo vrednostjo zlata od vloženega kapitala. V primeru večjih premikov v ceni zlata, ki bi lahko vodila v izgubo, lahko borzni posrednik pozove vlagatelja, da vplača na kreditni račun dodatna gotovinska sredstva (»margin call«).
OPCIJSKE POGODBE, KATERIH PREDMET JE ZLATO
Opcija da lastniku pravico, vendar ne obveznost, do določenega dneva v prihodnosti kupiti (nakupna opcija – »call option«) ali prodati (prodajna opcija – »put option«) določeno količino zlata po vnaprej določeni ceni.
Strošek opcije je odvisen od trenutne (»spot«) cene zlata, ravni pred-določene cene, obrestnih mer, pričakovane volatilnosti cene zlata in obdobja, ki preostane do dneva, ki je določen kot zadnji dan za uveljavitev pravice (opcije).
Kot pri terminski pogodbi daje opcija lastniku občutno prednost. Seveda, če ciljna cena ni dosežena potem opcijo ni smiselno realizirati in s tem je izguba omejena na premijo plačano ob nakupu opcije.
S terminskimi pogodbami in opcijami se trguje preko borznih posrednikov, kot z delnicami. Pri ceni opcije moramo biti pozorni, da višja kot je ciljna cena, cenejša je nakupna opcija in dražja je prodajna opcija. Obe opciji postaneta dražji, daljši kot je čas zapadlosti.
GARANCIJE
Garancije (»warrants«) izvirajo iz sredine 1980-ih let katere so izdajali rudniki zlata. Danes so v domeni vodilnih investicijskih bank in dajajo kupcu pravico na določen dan v prihodnosti kupiti zlato po vnaprej določeni ceni. Cena garancije je premija ob nakupu. Za garancije je značilno, da jih kupec lahko proda izdajatelju v katerem koli času do zapadlosti. Navkljub njihovi podobnosti z opcijami so garancije zavarovalni instrument in je trgovanje z njimi enostavnejše od opcij. Z nekaterimi garancijami se trguje tudi na borzah.
CERTIFIKATI Z ZLATO PODLAGO
Certifikate je izdajala ameriška zakladnica (U.S. Treasury) vse od državljanske vojne do leta 1933. Denominirani v dolarjih so bili ti certifikati del zlatega standarda in jih je lastnik lahko zamenjal za enakovredno vrednost zlata. Čeprav so danes ti certifikati zbirateljski, so izven obtoka že vrsto let. Prvotno so jih zamenjali certifikati s srebrno podlago in kasneje državne obveznice (Federal Reserve Notes).
Danes certifikati z zlato podlago ponujajo vlagateljem lastništvo zlata brez fizičnega prevzema zlata. Izdajajo jih posamezne banke, še posebej v državah kot sta Nemčija in Švica. Certifikati potrjujejo posameznikovo lastnino medtem, ko banke hranijo kovino v lastnikovem imenu. Lastniki zlata tako prihranijo pri shranjevanju in varnosti in pridobijo likvidnost v smislu, da lahko prodajo del imetja v zlatu preprosto s klicem hranitelja.
ZLATI RAČUNI
Obstajata dve vrsti zlatih računov: locirani in nelocirani.
Zlato v obliki lociranih računov je podobno kot imeti zlato v varnostnem sefu. Točno določene palice (ali kovanci), ki so oštevilčene in identificirane s kovnico, težo in čistino so locirane na posameznega določenega vlagatelja, ki mora hranitelju plačati hrambo in zavarovanje.
Mnogo vlagateljev ima raje zlato na nelociranih računih, ki so podobni tujim računom. Razen v primeru, da vlagatelji prevzamejo zlato (običajno v dveh delovnih dneh), palice niso razvrščene na določenega vlagatelja. Prednost nelociranih računov je, da vlagateljem ni potrebno plačati hrambe in zavarovanja. Vendar pa so vseeno izpostavljeni kreditni sposobnosti banke, ki ponuja storitev na enak način kot bi, če bi imel kateri koli drug tip računa.
Splošno pravilo je, da »bullion« banke ne poslujejo z manjšimi enotami od 1000 unč. V tem smislu lahko o njih razmišljamo kot o prodajalcih na debelo ali kot »business-to-business« podjetju, torej podjetju, ki posluje s podjetji. Njihove stranke so institucionalni vlagatelji, privatne banke, ki poslujejo v imenu svojih strank, centralne banke in vlagatelji prisotni na trgu zlata z namenom nakupa ali izposoje večjih količin zlata. Pomembnejše »bullion« banke so članice London Bullion Market Association in je podrobnejše podatke o pogodbah mogoče dobiti na seznamu članic (»List of Members«) na spletni strani LBMA.
Vendar obstajajo tudi druge priložnosti za vlagatelje, ki želijo odpreti zlate račune z vrednostjo pod 1000 unčami. Minimalna vloga avstralske kovnice Perth Mint (»Perth Mint Certificate programme«) je 10.000 USD (približno 32 unč), medtem ko je minimalna vloga za Gold Pool Accounts ena unča. BullionVault sprejema naročila od enega grama in nima omejene maksimalne višine.
ETF SKLADI
Prvi ETF sklad (Standard & Poor's Depository Receipts) je bil uveden leta 1993 na ameriški borzi »American Stock Exchange« v New Yorku.
V Nemčiji obstaja prvi ETF sklad za delnice od leta 2000, od leta 2003 je število ETF skladov naraslo na 283. Na svetovnem trgu je število ETF skladov naraslo na 283. Najuspešnejši je Barclay Global Investors, ki upravlja v skladu z 140 mrd v USD.
V primerjavi s klasičnim naložbenim skladom je upravljanje premoženja v ETF skladih cenejše in sicer med 0,15% in 0,50%.
ETF skladi plemenitih kovin so varnejši od bančnih certifikatov, ki se nanašajo na zlato, saj le ti nimajo podlage v fizičnem zlatu. Prvi ETF sklad je kotiral na borzi v Avstraliji leta 2003. Navečji ETF sklad z zlato podlago je ameriški (ZDA) »StreetTRACKS Gold« in je bil najuspešnejši v letu 2005.
Skupni vrednost do sedaj ponujenih ETF skladov znaša 8,9 mrd USD oziroma 15 mio unč. Zlato je v oblikah »London Good Delivery Bank« fizično shranjeno pri »Depot« bankah. Tovrstno zlato se ne posoja.
Pregled zlatih ETF skladov:
NewGold Issuer Ltd. RS 2004 10,5 ton
StreetTRACKS USA 2004 348,0 ton
Gold Bullion securities Ltd. GB 2003 71,0 ton
iShares Comex Gold Trust USA 2005 35,0 ton
Gold Bullion Securities Ltd. AUS 2003 8,8 ton
ETF skladi so neposredno odgovorni, da se je cena zlata do maja 2006 povišala na 725 USD (12. maj 2006) za unčo.
Kako se določi cena in kje najdete borze za trgovanje splemenitimi kovinami
Zaradi velikega nihanja cen plemenitih kovin dnevno ceno palicam in kovancem določimo na osnovi dnevne promptne cene – »World spot price«, ki je objavljena v ameriških dolarjih za eno Troy unčo.
»Spot Gold Market« je odprt 24 ur na dan: New York www.nymex.com, London www.goldfixing.com, Sidney www.asx.com.au, Hong kong www.cgse.com.hk, Tokyo www.tocom.or.jp, Zurich www.swx.com.
Na teh borzah se izmenično trguje s plemenitimi kovinami, to pomeni, da je vedno ena svetovna borza odprta za trgovanje in nam je v vsakem trenutku dostopna cena zlata.
Za svetovno trgovanje vse bolj pomembna borza je v Shanghaiu www.sge.sh.
Cene plemenitih kovin pa lahko sprotno spremljate na spletnih straneh: www.kitco.com –Kitco in www.thebulliondesk.com – »The Bullion desk«.
Povpraševanje po zlatu je vsako leto za 20% presegalo letno proizvodnjo. V zadnjem času sta se ponudba in povpraševanje izenačila predvsem zaradi prodaje zlata centralnih bank po Washingtonskem sporazumu ter zmanjšanega povpraševanja industrije zlatega nakita.
Vir in informacije: www.moro.si, Moro&Kunst d.o.o., trgovanje z naložbenim zlatom
Naložbe v zlato
Pod besedo »naložbeno« zlato so mišljene zlate palice in kovanci najvišje čistine, to je nad 900 tisočink, oziroma 24 karatov. Teža za kovanec ali palico mora biti nad eno unčo (31,1035 grama), saj s tem dosežemo najboljšo prodajno ceno glede na ceno, ki jo dnevno določa Londonska borza zlata. Manjše enote so primernejše in zelo lepe za obdarovanje. Naložbeno zlato lahko prodate v katerikoli banki ali pri uradnem zastopniku na osnovi dnevne borzne cene.
V Sloveniji je trgovanje s fizičnim naložbenim zlatom na žalost še na začetku, tržišče se le počasi prebuja. To pa ne velja za Nemčijo in Združene države Amerike, kjer se je zanimanje za tovrstno alternativno varno naložbo od leta 2003 izrazito povečalo, kar je tudi eden od dejavnikov za enakomerno rast cene zlata na svetovnih borzah.
Ostale naložbe v plemenite kovine
TERMINSKE POGODBE, KATERIH PREDMET JE ZLATO
Terminska pogodba je sporazum med kupcem in prodajalcem, da bo prodajalec na določen dan v prihodnosti dostavil oziroma kupec prevzel določeno količino in kvaliteto zlata po vnaprej dogovorjeni ceni in predstavlja obveznost. Pogodbeni stranki lahko opravita dejansko dostavo oziroma prevzem, vendar to ni običajna praksa. Na investicijo v terminsko pogodbo, ne glede na to ali je ta kratkoročna ali dolgoročna vpliva cena zlata in njena spremenljivost, zaradi česar je investicija sama tudi spremenljiva. Največja prednost terminske pogodbe je, da se z njimi trguje le delno, kar pomeni, da je le del pogodbe potrebno plačati vnaprej.
Cene terminskih pogodb so določene s tržno percepcijo, kakšni bodo stroški imetja zlata. Ti stroški vključujejo stroške obresti izposoje zlata, stroške zavarovanja in hrambe. Strošek terminske pogodbe je določen z začetnim kapitalom, ki ga je potrebno plačati posredniku. Ta predstavlja le del cene zlata določene v pogodbi, zaradi česar lahko investitor (kupec) upravlja z občutno višjo vrednostjo zlata od vloženega kapitala. V primeru večjih premikov v ceni zlata, ki bi lahko vodila v izgubo, lahko borzni posrednik pozove vlagatelja, da vplača na kreditni račun dodatna gotovinska sredstva (»margin call«).
OPCIJSKE POGODBE, KATERIH PREDMET JE ZLATO
Opcija da lastniku pravico, vendar ne obveznost, do določenega dneva v prihodnosti kupiti (nakupna opcija – »call option«) ali prodati (prodajna opcija – »put option«) določeno količino zlata po vnaprej določeni ceni.
Strošek opcije je odvisen od trenutne (»spot«) cene zlata, ravni pred-določene cene, obrestnih mer, pričakovane volatilnosti cene zlata in obdobja, ki preostane do dneva, ki je določen kot zadnji dan za uveljavitev pravice (opcije).
Kot pri terminski pogodbi daje opcija lastniku občutno prednost. Seveda, če ciljna cena ni dosežena potem opcijo ni smiselno realizirati in s tem je izguba omejena na premijo plačano ob nakupu opcije.
S terminskimi pogodbami in opcijami se trguje preko borznih posrednikov, kot z delnicami. Pri ceni opcije moramo biti pozorni, da višja kot je ciljna cena, cenejša je nakupna opcija in dražja je prodajna opcija. Obe opciji postaneta dražji, daljši kot je čas zapadlosti.
GARANCIJE
Garancije (»warrants«) izvirajo iz sredine 1980-ih let katere so izdajali rudniki zlata. Danes so v domeni vodilnih investicijskih bank in dajajo kupcu pravico na določen dan v prihodnosti kupiti zlato po vnaprej določeni ceni. Cena garancije je premija ob nakupu. Za garancije je značilno, da jih kupec lahko proda izdajatelju v katerem koli času do zapadlosti. Navkljub njihovi podobnosti z opcijami so garancije zavarovalni instrument in je trgovanje z njimi enostavnejše od opcij. Z nekaterimi garancijami se trguje tudi na borzah.
CERTIFIKATI Z ZLATO PODLAGO
Certifikate je izdajala ameriška zakladnica (U.S. Treasury) vse od državljanske vojne do leta 1933. Denominirani v dolarjih so bili ti certifikati del zlatega standarda in jih je lastnik lahko zamenjal za enakovredno vrednost zlata. Čeprav so danes ti certifikati zbirateljski, so izven obtoka že vrsto let. Prvotno so jih zamenjali certifikati s srebrno podlago in kasneje državne obveznice (Federal Reserve Notes).
Danes certifikati z zlato podlago ponujajo vlagateljem lastništvo zlata brez fizičnega prevzema zlata. Izdajajo jih posamezne banke, še posebej v državah kot sta Nemčija in Švica. Certifikati potrjujejo posameznikovo lastnino medtem, ko banke hranijo kovino v lastnikovem imenu. Lastniki zlata tako prihranijo pri shranjevanju in varnosti in pridobijo likvidnost v smislu, da lahko prodajo del imetja v zlatu preprosto s klicem hranitelja.
ZLATI RAČUNI
Obstajata dve vrsti zlatih računov: locirani in nelocirani.
Zlato v obliki lociranih računov je podobno kot imeti zlato v varnostnem sefu. Točno določene palice (ali kovanci), ki so oštevilčene in identificirane s kovnico, težo in čistino so locirane na posameznega določenega vlagatelja, ki mora hranitelju plačati hrambo in zavarovanje.
Mnogo vlagateljev ima raje zlato na nelociranih računih, ki so podobni tujim računom. Razen v primeru, da vlagatelji prevzamejo zlato (običajno v dveh delovnih dneh), palice niso razvrščene na določenega vlagatelja. Prednost nelociranih računov je, da vlagateljem ni potrebno plačati hrambe in zavarovanja. Vendar pa so vseeno izpostavljeni kreditni sposobnosti banke, ki ponuja storitev na enak način kot bi, če bi imel kateri koli drug tip računa.
Splošno pravilo je, da »bullion« banke ne poslujejo z manjšimi enotami od 1000 unč. V tem smislu lahko o njih razmišljamo kot o prodajalcih na debelo ali kot »business-to-business« podjetju, torej podjetju, ki posluje s podjetji. Njihove stranke so institucionalni vlagatelji, privatne banke, ki poslujejo v imenu svojih strank, centralne banke in vlagatelji prisotni na trgu zlata z namenom nakupa ali izposoje večjih količin zlata. Pomembnejše »bullion« banke so članice London Bullion Market Association in je podrobnejše podatke o pogodbah mogoče dobiti na seznamu članic (»List of Members«) na spletni strani LBMA.
Vendar obstajajo tudi druge priložnosti za vlagatelje, ki želijo odpreti zlate račune z vrednostjo pod 1000 unčami. Minimalna vloga avstralske kovnice Perth Mint (»Perth Mint Certificate programme«) je 10.000 USD (približno 32 unč), medtem ko je minimalna vloga za Gold Pool Accounts ena unča. BullionVault sprejema naročila od enega grama in nima omejene maksimalne višine.
ETF SKLADI
Prvi ETF sklad (Standard & Poor's Depository Receipts) je bil uveden leta 1993 na ameriški borzi »American Stock Exchange« v New Yorku.
V Nemčiji obstaja prvi ETF sklad za delnice od leta 2000, od leta 2003 je število ETF skladov naraslo na 283. Na svetovnem trgu je število ETF skladov naraslo na 283. Najuspešnejši je Barclay Global Investors, ki upravlja v skladu z 140 mrd v USD.
V primerjavi s klasičnim naložbenim skladom je upravljanje premoženja v ETF skladih cenejše in sicer med 0,15% in 0,50%.
ETF skladi plemenitih kovin so varnejši od bančnih certifikatov, ki se nanašajo na zlato, saj le ti nimajo podlage v fizičnem zlatu. Prvi ETF sklad je kotiral na borzi v Avstraliji leta 2003. Navečji ETF sklad z zlato podlago je ameriški (ZDA) »StreetTRACKS Gold« in je bil najuspešnejši v letu 2005.
Skupni vrednost do sedaj ponujenih ETF skladov znaša 8,9 mrd USD oziroma 15 mio unč. Zlato je v oblikah »London Good Delivery Bank« fizično shranjeno pri »Depot« bankah. Tovrstno zlato se ne posoja.
Pregled zlatih ETF skladov:
NewGold Issuer Ltd. RS 2004 10,5 ton
StreetTRACKS USA 2004 348,0 ton
Gold Bullion securities Ltd. GB 2003 71,0 ton
iShares Comex Gold Trust USA 2005 35,0 ton
Gold Bullion Securities Ltd. AUS 2003 8,8 ton
ETF skladi so neposredno odgovorni, da se je cena zlata do maja 2006 povišala na 725 USD (12. maj 2006) za unčo.
Kako se določi cena in kje najdete borze za trgovanje splemenitimi kovinami
Zaradi velikega nihanja cen plemenitih kovin dnevno ceno palicam in kovancem določimo na osnovi dnevne promptne cene – »World spot price«, ki je objavljena v ameriških dolarjih za eno Troy unčo.
»Spot Gold Market« je odprt 24 ur na dan: New York www.nymex.com, London www.goldfixing.com, Sidney www.asx.com.au, Hong kong www.cgse.com.hk, Tokyo www.tocom.or.jp, Zurich www.swx.com.
Na teh borzah se izmenično trguje s plemenitimi kovinami, to pomeni, da je vedno ena svetovna borza odprta za trgovanje in nam je v vsakem trenutku dostopna cena zlata.
Za svetovno trgovanje vse bolj pomembna borza je v Shanghaiu www.sge.sh.
Cene plemenitih kovin pa lahko sprotno spremljate na spletnih straneh: www.kitco.com –Kitco in www.thebulliondesk.com – »The Bullion desk«.
Povpraševanje po zlatu je vsako leto za 20% presegalo letno proizvodnjo. V zadnjem času sta se ponudba in povpraševanje izenačila predvsem zaradi prodaje zlata centralnih bank po Washingtonskem sporazumu ter zmanjšanega povpraševanja industrije zlatega nakita.
Vir in informacije: www.moro.si, Moro&Kunst d.o.o., trgovanje z naložbenim zlatom
