Stečajni postopek poslovnega partnerja
Nad podjetnikovim poslovnim partnerjem je začet stečajni postopek – kako je z že realiziranimi pravnimi posli?
Nad podjetnikovim poslovnim partnerjem je začet stečajni postopek. Podjetnik je s tem podjetjem posloval daljše časovno obdobje, in je bila med njima vzpostavljena stalna poslovna povezava. Podjetnik do stečajnega dolžnika nima več nobenih odprtih terjatev. Zanima pa ga, ali začetek stečaja lahko kakorkoli vpliva tudi na že realizirane pogodbe?
Odgovor na to ni enoglasen, ampak je odvisen od posameznih poslovnih ravnanj tako podjetnika kot stečajnega dolžnika v zadnjem letu pred začetkom stečaja.
Ko je začet stečajni postopek imajo upniki in stečajni upravitelj pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je stečajni dolžnik storil v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka. Tožba za izpodbijanje pravnih dejanj se lahko vloži v šestih mesecih od dneva objave začetka stečajnega postopka v Uradnem listu RS ali do glavnega razdelitvenega naroka, če je razdelitveni narok opravljen pred iztekom šestih mesecev od dneva začetka stečajnega postopka. Če je zahtevku na izpodbijanje pravnih dejanj ugodeno, je oseba v korist katere je bilo dejanje narejeno, dolžna vrniti v stečajno maso vse premoženjske koristi, ki jih je pridobila zaradi izpodbitega pravnega dejanja. Namen izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je varstvo upnikov in sicer v tem, da se vsi upniki v stečajnem postopku poplačajo hkrati, skupno in v sorazmernem delu.
Za uspešno izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj pa morata biti izpolnjeni dve predpostavki:
-
objektivna: dejanje mora imeti za posledico neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov, kar pomeni, da se je zaradi izpolnitve obveznosti enemu od upnikov, zmanjšalo dolžnikovo premoženje oz. bodoča stečajna masa;
-
subjektivna: upnik v korist katerega je bilo dejanje storjeno je vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko - finančno stanje. Subjektivna predpostavka, da je upnik vedel za slabo finančno stanje dolžnika pa se domneva v naslednjih primerih:
-
če je upnik v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka prejel izpolnitev svoje terjatve, ki še ni dospela, ali je prejel izpolnitev v obliki ali na način, ki ni običajen,
-
če je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka oz. predloga za začetek postopka za prisilno poravnavo, če je bil predlog za začetek postopka za prisilno poravnavo vložena prej, ali v času po vložitvi tega predloga.
-
Po sodni praksi se kot izpodbojna pravna dejanja kot neobičajne izpolnitve priznajo zlasti nadomestne izpolnitve (ne v denarju ampak v blagu) pogodbe do stečajnega dolžnika. Torej ali bo moral podjetnik kaj vrniti v stečajno maso, je odvisno od razsojanja konkretnega pravnega posla na podlagi zgoraj navedenih normativnih pogojev.
Vir: www.dashofer.si, napisal: Blaž Šaloven
