| 

Moja pisarna

Sanitarije v poslovnih prostorih

Sanitarije v poslovnih prostorih

Sanitarije v poslovnih in industrijsko-proizvodnih objektih so kot nekakšno "nujno zlo" - del neke zaključene celote - ker pač to zaposleni potrebujejo zaradi sile narave. Zato so "poslovni" toaletni prostori večinoma zasnovani in opremljeni kot je to minimalno potrebno (ali še manj od tega), običajno precej nevzdrževani in zanemarjeni. In kakšni so pri vas?

A glede na dejstvo, da v službi preživimo večino dneva, bi lahko tako delodajalci kot snovalci oziroma oblikovalci opreme toaletnih prostorov, le-tem posvetili veliko več pozornosti. Saj v času svojega delavnika večkrat obiščemo toaletni prostor s točno določenim namenom in ne kar tako "za hec". Tam tudi pričakujemo določeno opremo, urejenost in seveda čistočo, še zlasti, ker gre za zelo pogosto obiskovane skupne prostore (uporabljajo jih vsi zaposleni).

Pa žal velikokrat, vse prevečkrat, temu ni tako. O sami čistoči teh prostorov niti ne bi izgubljali besed, saj je odvisna od higienske kulture in navad uporabnikov, ki jih stežka spremenimo. Lahko pa se ustavimo pri problematiki opreme toaletnih prostorov. Minimum nekako dosežejo že tile elementi: vrata, straniščna školjka in umivalnik. A tudi že pri vratih lahko naletimo na težavo, ko so vrata brez ključavnice s ključem - torej smo na "prostem trgu", medtem ko opravljamo svojo potrebo. Kakšna dodatna oprema, kot so obešala za obleke, odlagalne police, koš za smeti in podobno so že prevelik luksuz in jih večinoma ne najdemo v skupnih toaletnih prostorih. In da se ne omejimo le na stranišča, poglejmo kako so urejene kopalnice oziroma umivalnice za zaposlene. Na prvem mestu - jih večinoma ni! Urejene so le tam, kjer jih striktno določa narava dela po veljavni zakonodaji. Sicer lahko opazimo povečan trend urejanja kopalnic s tušem tudi v poslovnih prostorih - pisarnah, torej tam, kjer se ne odvija industrijska oziroma proizvodnja dejavnost in potem takem niso nujno zakonsko predpisane. So pa nedvomno koristne in uporabne. Marsikdo bi si želel v premoru med dvema napornima sestankoma, kjer včasih napetost presega vse meje normale in znoj teče v potokih, osvežiti ali celo umiti ter se v miru preobleči.

Na kratko lahko ugotovimo, da so norme in standardi glede urejenosti stranišč, kopalnic in umivalnic precej skopi in so večinoma prepuščeni dobri volji in domiselnosti posameznega delodajalca. Sicer obstajajo smernice, kako naj bi bila le-ta urejena, a veljavna zakonodaja pri nas o ureditvi sanitarnih prostorov pravi le sledeče (Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999, št. 39/2005):

Stranišča

  • Delodajalec mora zaposlenim v bližini delovnega mesta zagotoviti stranišča z umivalniki za umivanje rok ter sušilci rok.
  • Delodajalec, ki zaposluje več kot 5 delavcev različnih spolov, mora urediti ločene prostore za ženske in moške, ki so na razpolago le njim.
  • Stranišča morajo biti v neposredni bližini prostorov za počitek in dežurstvo, ter garderob in kopalnic.
  • Pri večnadstropnih objektih morajo biti stranišča v vsakem nadstropju.
    Od stranišč v objektu, v katerem so delovni prostori, do najbolj oddaljenih delovnih mest, razdalja ne sme znašati več kot 50 m.
  • Če so stranišča izven objekta, razdalja ne sme znašati več kot 100 m.
  • Število stranišč v objektu, v katerem so delovna mesta, je odvisno od števila delavcev. Za največ 30 moških oziroma 20 žensk mora biti eno stranišče, poleg moškega stranišča pa mora biti tudi pisoar.
  • Stranišča morajo biti v posebnih kabinah z najmanj 2 m visokimi predelnimi stenami.
  • Talna površina kabine ne sme biti manjša od 0,90 x 1,20 m.
  • Če so stranišča v objektu, v katerem so delovna mesta, morajo imeti predprostori stranišč vrata s samozaporno pripravo. V predprostorih morajo biti umivalniki na vsaka štiri stranišča.
  • Straniščni prostori in predprostori z umivalniki morajo imeti urejeno zračenje v skladu z določbami tega pravilnika.

Kopalnice in umivalnice

  • Delavci morajo imeti zagotovljene kopalnice in umivalnice, če to narekuje narava dela ali to zahtevajo zdravstveni razlogi. Kopalnice in umivalnice morajo biti zagotovljene posebej za moške in ženske.
  • Kopalnice in umivalnice s talno površino do 30 m2 morajo imeti svetlo višino najmanj 2,3 m, večje pa 2,5 m.
  • Kopalnice in umivalnice morajo biti v posebnih prostorih v bližini garderob. Kopalnice in umivalnice morajo biti ločene od garderob, vendar mora med njimi obstajati neposredna povezava.

 

  • V kopalnicah mora priti na vsakega delavca površina, ki mu zagotavlja, da se lahko neovirano umije. Talna površina kopalnice mora znašati najmanj 4m2.
  • Kopalnice morajo imeti tuše s tekočo toplo in hladno vodo. V kopalnicah morajo biti predvidena mesta in priprave za odlaganje obleke.

 

  • Število prh v kopalnici je odvisno od vrste dela, ki ga delavci opravljajo, in števila zaposlenih. Tako mora delodajalec zagotoviti:
    • 1 prho na največ 5 delavcev, če se delavci pri delu močno znojijo, če delajo v prahu, s strupenimi snovmi ali snovmi z neprijetnim vonjem, oziroma če si močijo obleko;
    • 1 prho na največ 10 delavcev, če imajo delavci opravka s predelavo živil ali izdelavo sterilnih materialov;
    • 1 prho na največ 20 delavcev pri drugih delih, pri katerih si delavci umažejo telo ali obleko.
  • Prhe so lahko skupinske ali posamične. Če so prhe v kabinah, talna površina posamezne kabine ne sme biti manjša od 0,90 x 0,90 m.

 

  • Če delodajalec zaradi narave dela delavcem ni dolžan zagotoviti kopalnic s prhami, mora v bližini garderob urediti umivalnice.
  • V umivalnicah mora biti zagotovljena tekoča hladna in topla voda. V umivalnicah morajo biti delavcem na razpolago sredstva za umivanje in dezinfekcijo rok ter sušilec za roke.
  • Če umivalnica zaradi narave dela ni obvezna, mora delodajalec delavcem zagotoviti možnost umivanja s tekočo hladno in toplo vodo v bližini delovnih mest.

 

  • Število pip oziroma baterij z hladno in toplo vodo v umivalnicah je odvisno od vrste dela in števila zaposlenih delavcev. Tako mora delodajalec zagotoviti:
    • eno pipo oziroma baterijo na največ 20 delavcev, če si delavci pri delu umažejo roke ali se močno potijo, če delajo v prahu ali vlagi in če si delavci močijo obleko in roke;
    • eno pipo oziroma baterijo na največ 15 delavcev, če si delavci pri delu zelo mažejo obleko, roke in telo, če se zelo znojijo ali če nastajajo velike količine prahu;
    • eno pipo oziroma baterijo na največ 10 delavcev, če delajo s škodljivimi snovmi in snovmi z neprijetnim vonjem.

Vir: Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999, št. 39/2005)

sorodni članki