Primerno naslavljanje poslovnih strank
Pri vseh poslovnih stikih je naslavljanje po imenu oziroma priimku izredno pomembno, pa naj gre za sodelavce ali za poslovne partnerje. Prav poimensko naslavljanje daje poslovnim stikom nekaj sproščene in dobrodošle osebne note. Seveda pa se moramo poprej obojestransko seznaniti, kar velja tako za prve poslovne kontakte kot prve sestanke s poslovnimi parterji.
Ko smo gosta sprejeli v svojo pisarno (ali delovni prostor) sledi pozdravljanje, to je rokovanje in predstavljanje. Pri uvodnem pozdravu se vedno predstavimo s polnim imenom (ime in priimek), pri čemer govorimo jasno in razločno. Že pri uvodnem predstavljanju lahko gostu izročimo vizitko. Še posebej to velja za tiste, ki si težje zapomnijo prvič slišano ime in priimek, kajti če mu mi izročimo svojo vizitko, lahko tudi gosta poprosimo za njegovo (seveda v kolikor nam jo že sam ne izroči). Vizitke so namreč zelo pomembne pri ohranjanju nadaljnjih poslovnih kontaktov, predvsem pri zelo zapletenih imenih in dolgih strokovnih oziroma akademskih naslovih.
Pri naslavljanju je pametno poslušati, kako sogovornik naslavlja nas, kajti iz tega se da razbrati, kako si sam želi biti nagovorjen. Predvsem velja izpostaviti, da je ustrezno pri nagovarjanju visoko izobraženih ljudi ob njihovem imenu izgovarjati tudi pridobljeni strokovni oziroma akademski naslov. V kolikor to ni potrebno in si sogovornik tega ne želi, vam bo to nedvomno tudi sam povedal ali nakazal.
Če se srečujemo in pogovarjamo s poslovni parterji, s katerimi smo na hierarhični lestvici približno enako visoko, se lahko drug drugemu predstavimo tudi samo po imenu.
Nikar pa ne ponavljajmo napake nekaterih, ki imajo sogovornikov ime stalno na jeziku. Nekdaj so na seminarjih poslovnega bontona poudarjali in priporočali pogosto omenjanje sogovornikovega imena, s čimer naj bi vzpostavili medsebojno zaupnost. A je bil učinek marsikdaj ravno nasproten. Takšno vedenje deluje nenaravno in gost lahko dobi vtis, da mu želimo na vsak način zlesti pod kožo in z njim manipulirati.
Večna dilema je tudi: tikanje ali vikanje. Kdaj tikati in kdaj vikati? Oziroma kdaj začeti tikati? Nikakor ne začnemo s tikanjem na uvodnem prvem pozdravu. Kljub enaki starosti, enaki ravni na hierarhični lestvici ali enakem pridobljenem strokovnem oziroma akademskem naslovu, ni primerno sogovornika tikati. Res je, da vikanje ni samo po sebi znak spoštovanja, potrebno je veliko več. Ampak v obratni smeri pa tikanje ob prvem srečanju lahko izkazuje nespoštovanje in sogovornika odvrne od siceršnjega razgovora z nami.
Z ustreznim pozdravom in predstavljanjem lahko hitro prebijem led in nadaljujemo sproščen poslovni razgovor. Zato je najboljše priporočilo, da si s sogovornikom že ob pozdravu izmenjamo vizitke, saj kot rečeno ime marsikdaj kar preslišimo oziroma ga v istem hipu pozabimo. S sogovornikov vizitko pred seboj pa naslavljanje ne bo več ovira pri drugače bolj pomembnem namenu obiska, to je sam poslovni razgovor.
Urška Č.
Vir: Povzeto po Priročniku lepega vedenja, Ljubljana, 2004
