Plačilna nedisciplina zavira razvoj podjetij
Plačilna nedisciplina predstavlja eno ključnih ovir za hitrejši razvoj podjetij. Namesto da bi ta sredstva namenjala v vlaganja in širitev poslovanja, morajo marsikdaj za premostitev težav z denarnim tokom najemati kredite. Rešitve se skrivajo v bolj strogi zakonodaji in večji samodisciplini podjetij glede njihove likvidnosti.
Plačilna nedisciplina - nespoštovanje dogovorjenih rokov, zneskov in načinov poravnave obveznosti - je velik problem, s katerim se soočajo predvsem mala in srednja podjetja. Predstavnik podjetja Intrum Justitia s Švedske, ki se ukvarja z iskanjem rešitev pri upravljanju terjatev, Leif Hallberg je ocenil, da plačilna nedisciplina ogroža obstoj notranjega trga EU, saj podjetja zaradi te težave najemajo kredite in zato vsako leto izgubijo 25 milijard evrov. Ob tem izgubljajo tudi dragocen čas, je opozoril.
Glavni razlogi za razmah plačilne nediscipline so po mnenju OZS nizka poslovna kultura, neustrezna zakonodaja, nesposobnost prilagajanja dolžnikom ter neučinkoviti sodni in izvršilni postopki. Podjetniki se zato zavzemajo, da bi Slovenija sprejela strožjo regulativo in predlagajo doslednejše preganjanje kaznivih dejanj (namerni stečaji dolžnika, oškodovanje upnikov oz. preslepitev dobaviteljev), spremembo davčne ureditve popravkov in odpisov terjatev ter informatizacijo sodnih in upravnih postopkov. Po njihovem bi veljalo razmisliti tudi o uvedbi registra večkratno propadlih podjetnikov.
Podjetniki se morajo zavedati, da je to področje, kjer rešitve nikoli ne bodo popolne. Pomembno pa je tudi, da neplačevanje kupcev ne postane izgovor podjetja za njegovo slabo likvidnost. Podjetniki morajo vedeti, da je ključni dejavnik za uspešen boj proti tej težavi obvladovanje tega tveganja. Nanj je treba vedno računati, zato je treba poiskati učinkovita orodja, kako ga obvladovati.
Med njimi so preverjanje bonitete poslovnega partnerja, kar po anketi OZS počne le dobra polovica poslovnežev, pa tudi odkup terjatev ali upravljanje pobotanja večstranskih terjatev. Raziskava OZS je pokazala, da je med načini izterjave največ telefonskih in pisnih pozivov, nato pisnih opominov, kompenzacij in tožb, le slabih sedem odstotkov podjetnikov pa se odloči za prodajo terjatev.
Plačilna nedisciplina po anketi OZS med podjetniki predstavlja enega največjih problemov. Po podatkih bonitetne hiše I slovenska podjetja račune plačujejo v povprečju s približno tritedensko zamudo, z zamudo pa je plačanih 58 odstotkov računov. Po podatkih Ajpesa jih je največ v trgovini z blagom široke potrošnje.
To pa ni težava, na katero prej ali slej naletijo podjetniki v Sloveniji, temveč je razširjena tudi v Evropi. Stanje po Evropi je sicer zelo različno; najboljše je v Skandinaviji, najslabše v južni Evropi. Medtem ko denimo na Finskem podjetja plačila izvršijo takoj, lahko podjetniki v Italiji nanje čakajo več mesecev. Skupno vsem državam pa je, da je problem večji za mala in srednja podjetja ter podizvajalce, ki so zelo ranljivi, saj velika podjetja lažje počakajo na plačilo.
Vir: Moj spletni priročnik 35, 2.september 2008, JAPTI, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije - www.izvoznookno.si, 7.8.2008, Avtor: Barbara Dovč
