Uvedba GPS tehnologije za evidenco delavcev
Video in avdio nadzor ter nadzor s pomočjo GPS tehnologije na delovnem mestu, 3. del - Uvedba GPS tehnologije za evidenco delavcev
V preteklih dveh prispevkih smo si ogledali smernice Informacijskega pooblaščenca v zvezi s področjem varstva osebnih podatkov, s katerimi se srečujejo tako delodajalci kot tudi delavci. Doslej smo si podrobneje ogledali pod katerimi pogoji je videonadzor na delovnem mestu dopusten in pod katerimi pogoji je dopusten videonadzor vstopa v službene prostore. Podane smernice Pooblaščenca naj bi upravljavcu nudile priporočila, kako naj v praksi zadostijo zahtevam Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1). Sedaj pa si poglejmo še, kaj Pooblaščenec pravi glede uvedbe GPS tehnologije za evidenco delavcev.
Vprašanje: Ali sme delodajalec s pomočjo GPS tehnologije uvesti evidenco, ki se nanaša na delavce?
Odgovor: Pooblaščenec ob tem le pripominja, da imajo delavci v kontekstu pravice do varstva zasebnosti na delovnem mestu vedno več pravic, kar je potrdilo Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbah Hallford proti Združenemu kraljestvu in Copland proti Združenemu kraljestvu. Tako delodajalec nima pravice vpogledovati v zasebno elektronsko pošto, nadzirati uporabe službenega telefona, kadar ima delavec pravico tudi do njegove uporabe za zasebne namene, prav tako nima pravice sledenja službenim vozilom s pomočjo GPS tehnologije, kadar se vozila uporabljajo tudi za zasebne namene ipd. Iz sodne prakse izhaja, da delodajalec ne more upravičiti nadzora nad zasebnostjo (zlasti komunikacijsko, torej v tajnost vseh oblik komuniciranja – pošta, telefon, elektronska pošta) zgolj zaradi tega, ker so delovna sredstva (avtomobili, telefoni) njegova lastnina, s katero je upravičen upravljati.
Pri tehnologiji GPS gre za satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje natančnega položaja in časa kjerkoli na Zemlji. Poleg uporabe v zasebne namene, ima uporaba GPS tehnologije velike prednosti predvsem v komercialni rabi, npr. pri upravljanju voznega parka, saj prinaša manjše stroške z optimizacijo preskrbovalnih in logističnih verig ter posledično dvig produktivnosti.
Vsaka tehnologija je sama po sebi nevtralna, lahko pa je njena aplikacija, torej način uporabe, sporna z vidika varstva OP. Pooblaščenec je mnenja, da ima lahko delodajalec povsem legitimne razloge za uvedbo sledenja vozilom iz svojega voznega parka, pri čemer pa je potrebno presojati način uporabe navedene tehnologije z vidika varstva OP, saj imajo po drugi strani delavci legitimno pravico do razumne mere zasebnosti na delovnem mestu, kamor lahko seveda uvrstimo tudi službeno vozilo, zlasti če je možna uporaba vozila tudi v zasebne namene in izven delovnega časa.
Pooblaščenec na tem mestu zgolj obrobno opozarja tudi na nedavno sprejeto odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v zadevi Copland v. Združeno kraljestvo delavki priznalo širok krog pravice do zasebnosti in presodilo, da je delodajalec neupravičeno posegal v njeno zasebnost. Ključni element sodbe je, da delavka ni bila vnaprej opozorjena, kdaj in v kakšnih primerih lahko delodajalec nadzira e-pošto.
Tudi pri izvajanju nadzora s pomočjo GPS tehnologije velja, da mora biti delavec vnaprej opozorjen, kdaj in v kakšnih primerih delodajalec lahko takšen nadzor izvaja. Praviloma je uporaba službenih vozil predpisana v notranjem aktu organizacije (npr. pravilnik o uporabi službenih vozil). Pooblaščenec je mnenja, da mora biti uporaba kakršnekoli tehnologije za sledenje vozilom, med katere sodi tudi tehnologija GPS, natančno opredeljena v tovrstnem aktu, s katerim morajo biti seznanjeni vsi oz. vsaj tisti delavci, ki imajo pravico do uporabe službenih vozil. Pooblaščenec meni, da mora delodajalec ob namestitvi naprav za sledenje upoštevati načela varstva OP in pravice do zasebnosti in mora delavce jasno seznaniti z načinom uporabe tovrstne tehnologije,njenim delovanjem, namenom namestitve ter s primeri, v katerih se bodo podatki uporabljali. Pri tem je potrebno dodati, da se podatki lahko uporabljajo le za vnaprej jasno določene namene oz. v primerih, ki so vnaprej določeni.
Pri uporabi GPS tehnologije obstaja možnost, da pri delodajalcu nastaja tudi evidenca OP, ki je varovana z ZVOP-1-UPB1 in zato sodi v pristojnost Pooblaščenca. Na tem mestu se postavljata vprašanji, kdaj in pod katerimi pogoji sme delodajalec vzpostaviti tovrstne evidence in za kakšen namen jih lahko uporablja.
ZVOP-1-UPB1 je z vidika varstva OP krovni zakon, ki opredeljuje načine in obseg varstva OP v Republiki Sloveniji ter s tem omogoča uresničevanje ustavne pravice varstva OP. Zaradi specifičnosti delovnih razmerij pa zakonodajalec ne dopušča avtonomije strank in dopušča le takšno obdelavo OP, kot jo določa zakon. Ker med evidencami, ki jih določa ZEPDSV, ni predvidene evidence, ki bi nastala na podlagi uporabe GPS tehnologije, je v konkretnem primeru potrebno uporabiti prvi odstavek 46. člena ZDR, iz katerega izhaja, da mora delodajalec natančno izkazati, zakaj takšne OP potrebuje. Če delodajalec ne izkaže, da so OP potrebni zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, jih od delavca ne sme zahtevati ali pridobivati od drugih.
Kdaj je uvedba GPS tehnologije nujno potrebna, se presoja od primera do primera in vključuje več vidikov. Predvsem je potrebno presoditi sam namen, ki ga zasleduje delodajalec, ki želi uvesti takšno tehnologijo. Namen mora biti resen in utemeljen ter podprt z dovolj dokazi. Ne zadostuje zgolj pavšalno navajanje, zakaj je uvedba GPS tehnologije nujno potrebna. Nadalje mora delodajalec ugotoviti tudi, ali bi isti namen lahko zadovoljivo dosegel z uvedbo ukrepov, ki manj posegajo v zasebnost, svobodo gibanja in dostojanstvo delavcev, pri čemer Pooblaščenec dvomi, da lahko gre za pogoste oz. številne primere. Pri uvedbi GPS tehnologije mora biti delodajalec pozoren tudi na tehnične vidike takšnih ukrepov, in sicer mora skladno z določbami ZVOP-1-UPB1 urediti vprašanja: kdo ima dostop do teh podatkov, ali so ti podatki ustrezno varovani, v kakšni obliki se shranjujejo itn. Pri uvedbi takšne tehnologije je namreč potrebno upoštevati vse vidike, ki jih prinaša uvedba GPS tehnologije.
Pooblaščenec ocenjuje, da ta tehnologija ni primerna za vse vrste nadzora nad delavci, npr. za evidentiranje delovnega časa. Upravljavec OP, ki bi želel uvesti GPS tehnologijo za evidenco delovnega časa, bi moral dokazati, da so nameni, ki jih zasleduje, takšni, da so takšni ukrepi nujno potrebni in da tega namena ni mogoče doseči na drug način, ki je s stališča zasebnosti, svobode gibanja in dostojanstva delavcev manj škodljiv oz. vsiljiv. Upravljavci ne bi smeli uporabiti tovrstne tehnologije zgolj zato, ker je takšen način bodisi najbolj enostaven ali pa ker želijo na takšen način preprečiti zlorabe uporabe službenih vozil. Zlasti bi bili potrebni dokazi, da se npr. zloraba uporabe službenih vozil dogaja v takšnem obsegu, da to predstavlja za organizacijo velik problem in da tega problema ne morejo rešiti na drug način, ki ne vključuje GPS tehnologije. Zgolj navajanje razlogov za uvedbo te tehnologije, brez ustrezne utemeljitve, podprte z dokazi, po mnenju Pooblaščenca ne zadostuje.
To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oz. izkazati, zakaj OP, ki so uvrščeni v evidenco, ki nastane pri uporabi GPS sledilnih naprav, potrebuje. Če delodajalec ne izkaže, da takšne OP potrebuje zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, GPS sledilne naprave ne sme uporabljati na način, pri katerem nastane evidenca, na podlagi katere se lahko ugotovi položaj določenega posameznika v določenem trenutku.
Pri tem pa Pooblaščenec ponovno izpostavlja obveznost delodajalca, da v primeru, če izkaže, da na takšen način pridobljene OP potrebuje zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, delavca vnaprej opozori, kdaj in v kakšnih primerih delodajalec lahko takšen nadzor izvaja, poleg tega pa to tudi vnaprej natančneje predpiše v ustreznem notranjem aktu organizacije, v katerem določi način uporabe tovrstne tehnologije, njeno delovanje, namen namestitve ter primere, v katerih se bodo pridobljeni podatki uporabljali.
Prihodnjič sledi 4. del - Snemanje in reproduciranje posnetih telefonskiih pogovorov med delavci
Vir: Smernice za varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih, Informacijski pooblaščenec, 07.04.2008
