Ob pokušanju vin naj bodo na dosegu roke kruh ali jabolka
Na 46. kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni bo tudi letos odprl svoja vrata Vinski hram, kjer bodo obiskovalci lahko poizkušali vina, ki so tekmovala na Odprtem državnem ocenjevanju vino Slovenija Gornja Radgona. Tretji dan sejma bo popolnoma posvečen vinogradnikom, saj bomo dobili novega Vinarja leta 2008, med najboljšimi slovenskimi vinarji pa je tudi klet Jeruzalem Ormož, ki je letos prejela 5 medalj, med njimi dve najbolj žlahtni za Traminec letnik 2007 in Ranino 2003.
Pokušanje vin v hali C3 je ena izmed bolj obiskanih točk sejma, saj vinarji na široko odprejo sode iz svojih vinskih kleti, v Jeruzalemu Ormož pa bodo letos še bolj s ponosom predstavili Muškatno penino, Terase 2007 in Renski rizling 2007, ki so dobila srebrno medaljo, ter zlati medalji Traminca 2007 in Ranine 2003.
Degustiranje vin je najboljše, če ima pravo mero
Cvetka Sakelšek, enologinja Jeruzalema Ormož, vsem obiskovalcem radgonskega sejma svetuje, da premišljeno in z vsemi čutili pokušajo bogastvo njihove vinorodne dežele Podravje, ki spada med najboljše za pridelavo najbolj kakovostnih belih vin in takšnih je na svetu le 2 do 3 odstotke. »Pokušanje oziroma degustacija je senzorično ocenjevanje kakovosti vina. Na sejmu bo potekala potrošniška degustacija, ki je namenjena predstavitvi potrošnikom, poznamo pa še strokovne, na kateri vina ocenjuje degustacijska komisija, ki je sestavljena iz izkušenih in posebej izšolanih ocenjevalcev vina,« pravi Sakelškova, ki je bila tudi članica komisije, ki je ocenjevala vina na Odprtem državnem ocenjevanju vino Slovenija Gornja Radgona.
Pri pokušanju ocenjujemo barvo, bistrost, vonj in okus vina
Enologinja pri tem dodaja, da ne glede na to, ali gre za profesionalno ali ljubiteljsko pokušanje vin, si vedno vzamemo čas, da z vsemi čutili zaznamo pravo barvo, bistrost, vonj in okus vina. »Ob pokušanju se vinu popolnoma posvetimo v primerno svetlem in dobro prezračenem prostoru s temperaturo od 20 do 22 stopinj Celzija, v tišini in z vsemi čutili, ki jih imamo,« je pojasnila Cvetka Sakelšek, enologinja Jeruzalema Ormož.
Na začetku lahka suha bela vina, na koncu predikati
Če boste tudi vi med tistimi, ki boste pokušali žlahtno kapljico na Radgonskem sejmu, si zapomnite, da najprej vedno pokušamo lahka suha bela vina, nato polsuha, polsladka in na koncu sladka in visoke predikate. Vedno pokušamo mlajši letnik pred starejšim, nearomatične sorte pred aromatičnimi in vina z manj alkohola pred višjimi alkoholnimi stopnjami. Pokušanje vina se začne že ob nalivanju v kozarec, ko pravi pokuševalci opazujejo, kako vino teče, saj že po barvi in gostoti prepoznamo značilna bogata arhivska vina starejših letnikov.
Sedem družin vinskih vonjav
Kozarci za pokušanje vina morajo biti brezbarvni, gladki, tanki, v obliki keliha, na peclju, zoženi proti vrhu, saj le v takem kozarcu ob vrtenju vina zaznamo pravo aromo in tako lahko prepoznavate sedem različnih družin vinskih vonjav: vonj po cvetju, svežem sadju, rastlinju, suhem sadju, začimbah, praženem in po živalskem svetu.
Pred pokušanjem vin: »Hrana je za želodec, vino pa za dušo«
Vsem ljubiteljem vin, ki bodo omamljali brbončice z žlahtno kapljico enologinja Jeruzalema Ormož svetuje, da vina nikoli ne pokušamo na prazen želodec. Priporoča, da pred pokušanjem zaužijemo lažji obrok nepikantne hrane, med samo degustacijo pa lahko grizljamo bel kruh in nearomatične sorte jabolk. Strokovnjaki pravijo, da je najbolj optimalen čas za pokušanje vina med 9. in 14. uro. Kot zanimivost pa priznana slovenska enologinja še dodaja, da profesionalni degustatorji lahko pokušajo od 40 do 60 vzorcev vina na dan s primerno dolgimi presledki med sklopi, ki vključujejo od 10 do 15 vzorcev vina.
Ob koncu enologinja Jeruzalema Ormož Cvetka Sakelšek še dodaja, da je najpomembneje, da se ob pokušanju vina nenehno zavedamo, da je vino za dušo, hrana za želodec in sledimo staremu pregovoru »Pij malo, pij dobro«, tako bo tudi naše uživanje v vinskih okusih veliko večje in zagotovo bolj zdravo.
Vir: Pristop d.o.o., Trubarjeva cesta 79, 1000 Ljubljana, p.p. 500, Slovenija
