Najpogostejše napake pri patentiranju izumov
V predhodnih člankih smo si ogledali uvodne informacije o patentiranju izuma. Od tega kaj patent sploh je (glej članek Kako do patenta) do celotnega postopka patentiranja izuma (glej članek Pot do patenta - Kako napisati patentno prijavo).
Tokrat pa si bomo ogledali najpogostejše napake, ki se lahko pojavijo pri patentiranju izumov. Napak, ki se pojavljajo v času od prijave izuma do podelitve patenta in med vzdrževanjem njegove veljavnosti, je v praksi še veliko več od spodaj predstavljenih, vendar so v tem prispevku opisane tiste najpogostejše, ki jih delajo včasih zelo inventivni izumitelji, prijavitelji ali imetniki patentov.
Napake lahko nastanejo v različnih fazah zavarovanja izuma. Glede na čas nastanka jih lahko razdelimo v štiri skupine:
-
napake pred vložitvijo patentne prijave,
-
napake ob vložitvi patentne prijave,
-
napake pred podelitvijo patenta in
-
napake po podelitvi patenta.
Napake pred vložitvijo patentne prijave
Pred vložitvijo patentne prijave izumitelji v navdušenju nad svojim izumom pogosto spregledajo stvari, ki se pozneje izkažejo za napake oziroma ovire pri pridobivanju patenta.
Ena takih najpogostejših napak je, da se ne poučijo dovolj o poteh in načinu varstva izumov. To v dobi interneta in ostalih virov informacij resnično ne bi smelo predstavljati težav. Govorimo predvsem na možnosti pridobivanja informacij, ki jih ponujajo nacionalni in regionalni patentni uradi, Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (VVIPO), specializirane organizacije za dajanje podatkov o patentnih prijavah, knjižnice in mnogi domači in tuji patentni zastopniki. Na internetu obstaja veliko naslovov, ki ponujajo brezplačni dostop do množice informacij, od splošnih do zelo strokovnih, kakor tudi dostop do baz podatkov o desetinah milijonov patentnih dokumentov.
Naštejmo jih le nekaj:
-
Urad RS za intelektualno lastnino: www.uil-sipo.si,
-
Avstrijski patentni urad: www.patentamt.at/Home/index.html,
-
Nemški urad za patente in znamke: www.dpma.de,
-
Britanski urad za intelektualno lastnino www.ipo.gov.uk,
-
Evropski patentni urad: www.epo.org/focus/ip-webguide.html, ep.espacenet.com,
-
Ameriški urad za patente in znamke: www.uspto.gov,
-
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino: www.wipo.int/portal/index.html.en.
Izumitelji mnogokrat pozabijo, da s patentom lahko zavarujejo samo nov izum. Svoj izum razstavljajo na razstavah in sejmih, oglašajo v prospektih ali kako drugače predstavljajo javnosti, še preden vložijo patentno prijavo. To je spričo dejstva, da mora biti izum nov, torej javnosti neznan, lahko usodno. Slovenski urad za intelektualno lastnino ne preverja novosti pred podelitvijo patenta in bi tudi v takih primerih tega podelil. Vendar bi lahko kdo zahteval razveljavitev patenta, ker izum na dan, ko je bil prijavljen, ni bil nov, možna posledica pa bi bila razveljavitev patenta in izguba pravic, ki jih ta zagotavlja. Pri večini patentnih uradov pa patenta sploh ne bi podelili, če bi ugotovili, da izum na dan prijave ni bil nov. To je še posebej pomembno, kadar izumitelj želi zavarovati izum v večjem številu držav in vloži prijavo pri enem ali več regionalnih patentnih uradih (EPO, OAPI, ARIPO, EAPO) oziroma pri WIPO.
Napake ob vložitvi patentne prijave
Ko se izumitelj odloči zavarovati izum s patentom, mora vložiti patentno prijavo. To lahko naredi sam ali prek patentnega zastopnika, ki ga pooblasti, da v njegovem imenu opravlja vsa dejanja, potrebna za pridobitev patenta, in mu lahko v zvezi s tem tudi svetuje. Če se izumitelj odloči, da bo sam vložil patentno prijavo, se mora odločiti tudi, v katerih državah želi pridobiti patent, in izbrati pot, po kateri bo prišel do njega. Za vložitev prijave pri patentnih uradih tujih držav in mednarodnih uradih potrebuje patentnega zastopnika, pooblaščenega za delovanje v določeni državi oziroma pri mednarodnem uradu.
Ko izumitelj vloži patentno prijavo, postane prijavitelj. Če je zaposlen, je v prijavi naveden kot izumitelj in pridobi moralno pravico, podjetje, v katerem dela, pa je navedeno kot prijavitelj in pridobi materialno pravico in obveznosti, ki izhajajo iz prijave.
Izumitelji naredijo največ napak prav ob vložitvi patentne prijave. Lahko so formalne ali vsebinske.
Najbolj tipične formalne napake so:
-
neupoštevanje zahtev glede oblike prijave (nepravilno številčenje strani besedila, strani s skicami in skic, nepravilni (preveliki ali premajhni) prazni robovi na listih, nepravilni presledki med vrsticami, risanje skic med besedilom, fotografije namesto skic, barvni tisk namesto črno-belega in podobno);
-
nepopolno ali nepravilno izpolnjen prijavni obrazec (manjkajoči naslovi prijavitelja/-ev ali izumitelja/-ev, nepravilna navedba prednostne pravice in podobno);
-
nepriloženo dokazilo o plačilu prijavne pristojbine;
-
nepriloženo pooblastilo zastopniku, če je ta naveden;
-
neupoštevanje zahteve, da se patentni zahtevki in povzetek začnejo pisati na novi strani, ne glede na to, kje se je končal opis izuma ali patentni zahtevki;
-
skice brez sklicevalnih oznak;
-
besedilo na skicah.
Takšne napake je dokaj lahko odpraviti in so najpogosteje posledica nepoučenosti. Da bi se jim izognili, je pred pisanjem patentne prijave priporočljivo pazljivo prebrati Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1) (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo) in Pravilnik o vsebini patentne prijave in postopku z deljenimi patenti (Uradni list RS, št. 102/2001), če gre za slovensko prijavo, oziroma ustrezne dokumente, če gre za prijavo pri tujem patentnem uradu. Večina uradov ima na spletnih straneh vse podatke o zahtevah za prijave in navodila za prijavitelje. Le nekoliko se je treba potruditi, da bi se izognili nepotrebnim težavam.
Več problemov imajo izumitelji ob vsebinskih napakah, ki so navadno mnogo zahtevnejše in jih je teže odpraviti. To je posledica določil, da se patentna prijava po sprejetju in določitvi datuma in številke ne srne naknadno dopolnjevati z dejstvi, ki nišo bila navedena na dan prijave, oziroma vsebinsko spreminjati. Včasih je nemogoče prijavo dopolniti, ne da bi dodali nova dejstva, zato je treba vložiti novo. To lahko pomeni, da je treba ponovno sestaviti opis izuma, patentne zahtevke in povzetek, narisati nove skice, plačati prijavno pristojbino, morda celo najeti patentnega zastopnika, ki vse to opravi, in prijavo ponovno dostaviti patentnemu uradu. To pa zahteva dodaten čas, lahko celo mesec ali dva, in dodatne stroške. Lahko pa se pripeti še ena neprijetnost. V času sestavljanja nove prijave se lahko pojavi nov dokument, ki obravnava enak izum in ki lahko ogrozi novost tistega, ki ga popravljamo.
Ta vrsta napak ni samo posledica nepoučenosti, temveč pred-vsem pomanjkljivega znanja sestavljanja prijav. Kdor želi napisati dobro patentno prijavo, s katero ne bo imel težav v postopku podeljevanja patenta, mora kar dobro obvladati stroko, iz katere je predmet izuma, in tudi veščino pisanja teh prijav. Ni dovolj zgolj visoka strokovnost na nekem področju, npr. magistrski ali doktorski naslov, potrebno je prav specifično znanje o tem, kako se patentne prijave pišejo. Izumitelji, ki so vajeni pisati znanstvene članke, imajo nemalokrat težave pri pisanju patentnih prijav z natančno določeno strukturo in vsebino, ki se precej razlikujeta od tistih, ki ju zahteva znanstveni članek.
Napake, ki jih izumitelji največkrat naredijo, pa so:
-
vložitev prijave za izum, ki ga ni mogoče patentirati (različni perpetuum mobili, poslovne metode in podobno);
-
nenavedba bistva izuma (opišejo vse prednosti in dobre lastnosti, ne pa tega, kako je izum narejen, če je predmet izuma naprava ali izdelek, oziroma ne opišejo postopka, če je predmet izuma postopek);
-
predložitev patentnih zahtevkov, ki nišo v predpisani obliki, se pravi v enem stavku, sestavljenem iz dveh delov, od katerih se prvi začne z nazivom izuma in vsebuje kombinacijo elementov izuma, ki so pri takšnih izumih že znani iz stanja tehnike, drugi del pa vsebuje dodatne elemente, ki so pri takšnih izumih novi in je zato nova tudi celotna kombinacija vseh elementov, pri čemer sta dela patentnega zahtevka ločena s frazo »značilno po tem« ali podobno;
-
pisanje patentnih zahtevkov, ki spominjajo na »seznam želja« (navedeno je, kaj naj bi izum omogočal, ne pa, kako je naprava ali izdelek, ki je predmet izuma, sestavljen, oziroma kako postopek, ki je predmet izuma, poteka);
-
mešanje navedb glede konstrukcijskih značilnosti naprave ali izdelka oziroma značilnosti postopka, načina uporabe in prednosti pred drugimi napravami ali postopki v enem samem patentnem zahtevku;
-
navajanje elementov, ki jih predmet izuma ne vsebuje glede na znano stanje tehnike, in prednosti, ki jih ima s tem izum.
Napake pred podelitvijo patenta
Od vložitve prijave do podelitve patenta poteka med uradom in prijaviteljem komunikacija, v kateri urad slednjega navadno pozove, da v določenem roku dopolni prijavo ali odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. V tem času poskuša prijavitelj odpraviti napake, narejene ob vložitvi prijave ali pred tem. Ko jih bolj ali manj uspešno odpravi, lahko naredi tudi nove, zaradi katerih potem ne pride do podelitve patenta. Pogosto se zgodi, da:
-
ne odgovori na poziv urada v predpisa-nem roku oziroma ne zahteva podaljšanja roka ali
-
ne plača prijavne pristojbine.
Patentni uradi večinoma omogočajo nadaljevanje postopka po zamudi, če prijavitelj to zahteva in hkrati odpravi predhodno ugotovljene pomanjkljivosti ter plača posebno pristojbino.
Napake po podelitvi patenta
Po podelitvi patenta postane prijavitelj izuma imetnik pravice in mora skrbeti za veljavnost patenta. To pomeni, da mora vsako leto pred potekom veljavnosti za tekoče leto plačati pristojbino za vzdrževanje veljavnosti za naslednje leto. Veljavnost se šteje od datuma prijave in se plačuje za tretje in vsa naslednja leta do dvajsetega. V Sloveniji je pristojbina za tretje leto že vključena v prijavno pristojbino in se zato plačevanje teh pristojbin začne šele s pristojbino za četrto leto.
Napake, ki se v tem obdobju pojavljajo, gre pripisati predvsem:
-
neplačilu pristojbine za podaljšanje veljavnosti patenta za naslednje leto in
-
nepredložitvi dokazila o preizkusu novosti izuma, ki ga je treba predložiti slovenskemu uradu za intelektualno lastnino pred iztekom devetega leta veljavnosti slovenskega patenta, če želi prijavitelj nadaljevati z vzdrževanjem njegove veljavnosti po desetem letu.
Vir in informacije na Urad RS za intelektualno lastnino, Kotnikova 6, Ljubljana, Jovan Malešević, univ. dipl. inž. el., Sektor za patente, Urad RS za intelektualno lastnino (objavljeno junij 2007)
