Zakon o mediaciji
Državni zbor je 23. maja sprejel Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah, ki institut mediacije harmonizira s pravom Evropske skupnosti ter publikacijami UNCITRAL. Mediacija pri nas zakonsko doslej še ni bila urejena.
Zakon (UR RS, št. 56/2008) je začel veljati 21. junija. Namen je olajšati dostop do alternativnega reševanja sporov in spodbuditi mirno reševanje sporov s spodbujanjem uporabe mediacije.
Mediacija v Sloveniji predstavlja najbolj razširjen izmed postopkov alternativnega reševanja sporov, v katerem stranke prostovoljno s pomočjo nevtralne tretje osebe (mediatorja) skušajo doseči mirno rešitev spora. Stranke mediacije so glede postopka ter vsebinskih rešitev popolnoma proste, kar pomeni, da dosežen sporazum ponavadi najbolje ustreza njihovemu interesu in potrebam. Stranke se lahko o poteku mediacije sporazumejo. V nasprotnem primeru mediator vodi mediacijski postopek v skladu s skupnimi interesi strank.
Zakon določa, da so podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, zaupni. Obenem se udeleženci mediacije kasneje v arbitražnem, sodnem ali podobnem postopku praviloma ne smejo sklicevati nanje oziroma jih predložiti kot dokaz. Izjeme zakon določa v 12. členu.
Mediacija učinkuje tudi na zastaralne in prekluzivne roke zahtevka, ki je predmet mediacije, saj med trajanjem mediacije ti roki ne tečejo.
Prvenstveni namen mediacije je brez sodnega postopka doseči sporazum z namenom razrešitve spora, obenem pa ohraniti poslovne stike med strankami tudi v prihodnje, kar je ena izmed prednosti pred reševanjem sporov na sodišču. Postopek mediacije je izrazito neformalen in prilagojen interesom strank, zato je tudi mnogo hitrejši od sodnega postopka, pa tudi stroški mediacije so praviloma nižji od stroškov sodnega postopka.
Vir: Moj spletni priročnik 31, JAPTI, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije; objavljeno: Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), 1.7.2008, www.gzs.si, Avtor: Peter Rižnik, Pravna služba GZS
