Družba se stara!
Da se družba stara, ni nič novega. Staranje prebivalstva, ki v praksi pomeni povečevanje deleža prebivalcev, starejših od 64 let (ter s tem po dosedanjem pokojninskem sistemu prebivalcev, ki prejemajo redno pokojnino), je neizbežno. Izhaja iz podaljševanja življenjske dobe in hkratnega upadanja rodnosti, ki prinašata izboljšanje življenjskih razmer in večanje pričakovanj o aktivnem preživljanju obdobja po upokojitvi.
Ko delež ljudi, starejših od 64 let preseže sedem odstotkov celotnega prebivalstva, se prebivalstvo uvršča med staro. V Sloveniji je po statističnih podatkih starejših od 64 let že več kot 16 odstotkov ljudi. Do leta 2050 se v Sloveniji po dolgoročnih projekcijah kaže še nadaljnje povečevanje deleža starejših, občutno pa se bo povečal delež starejših od 80 let. Pričakovana življenjska doba bo dosegla 120 let.
In kaj to pomeni? Če se stara prebivalstvo, lahko pričakujemo, da bo temu sledila tudi sestava zaposlenih v podjetjih. Pa so podjetja na to pripravljena? Po raziskavi, ki jo je opravila Kapitalska družba v sodelovanju z Inštitutom za management in organizacijo Ekonomske fakultete v Ljubljani med 123 podjetji, se slovenska podjetja posledic staranja sicer zavedajo, a ne ukrepajo. Kar 71 odstotkov podjetij si v svojem podjetju ne prizadeva zadržati starejših zaposlenih, manj kot polovica jih ima izdelan kadrovski načrt upokojevanja svojih zaposlenih.
Podjetja v tujini, ki so pred petimi leti začela uvajati programe managementa starostnikov, danes iz teh programov beležijo dobiček. Ena ključnih vsebin, na katere morajo misliti tako podjetja kot posamezniki v času aktivnega življenja, je finančna preskrbljenost po upokojitvi. Tako je varčevanje za starost, ki ga podjetje izvaja za svoje zaposlene, lahko ena od ključnih konkurenčnih prednosti.
Po ekonomskih izračunih bi morali zavarovanci dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so danes stari okrog 30 let, vplačevati vsaj 120 do 160 evrov mesečno, če bi hoteli obdržati višino pokojnine, ki jo upokojenci prejemajo danes. Varčevanje za starost prek dodatnega pokojninskega zavarovanja pa je poleg olajšave za družinske člane tudi edina davčna olajšava, ki jo posameznik lahko uveljavi.
Povzeto po članku Nekaj moramo storiti, avtorica Špela Brenčič, Glas Gospodarstva, julij 2008
Ko delež ljudi, starejših od 64 let preseže sedem odstotkov celotnega prebivalstva, se prebivalstvo uvršča med staro. V Sloveniji je po statističnih podatkih starejših od 64 let že več kot 16 odstotkov ljudi. Do leta 2050 se v Sloveniji po dolgoročnih projekcijah kaže še nadaljnje povečevanje deleža starejših, občutno pa se bo povečal delež starejših od 80 let. Pričakovana življenjska doba bo dosegla 120 let.
In kaj to pomeni? Če se stara prebivalstvo, lahko pričakujemo, da bo temu sledila tudi sestava zaposlenih v podjetjih. Pa so podjetja na to pripravljena? Po raziskavi, ki jo je opravila Kapitalska družba v sodelovanju z Inštitutom za management in organizacijo Ekonomske fakultete v Ljubljani med 123 podjetji, se slovenska podjetja posledic staranja sicer zavedajo, a ne ukrepajo. Kar 71 odstotkov podjetij si v svojem podjetju ne prizadeva zadržati starejših zaposlenih, manj kot polovica jih ima izdelan kadrovski načrt upokojevanja svojih zaposlenih.
Podjetja v tujini, ki so pred petimi leti začela uvajati programe managementa starostnikov, danes iz teh programov beležijo dobiček. Ena ključnih vsebin, na katere morajo misliti tako podjetja kot posamezniki v času aktivnega življenja, je finančna preskrbljenost po upokojitvi. Tako je varčevanje za starost, ki ga podjetje izvaja za svoje zaposlene, lahko ena od ključnih konkurenčnih prednosti.
Po ekonomskih izračunih bi morali zavarovanci dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so danes stari okrog 30 let, vplačevati vsaj 120 do 160 evrov mesečno, če bi hoteli obdržati višino pokojnine, ki jo upokojenci prejemajo danes. Varčevanje za starost prek dodatnega pokojninskega zavarovanja pa je poleg olajšave za družinske člane tudi edina davčna olajšava, ki jo posameznik lahko uveljavi.
Povzeto po članku Nekaj moramo storiti, avtorica Špela Brenčič, Glas Gospodarstva, julij 2008
