| 

Postal sem podjetnik

Kako do patenta?

Kako do patenta?

Mnogi ste že slišali za besedo »patent«, precej manj pa jih tudi ve, kaj to prav za prav je. Nekateri poznate tudi praktično vrednost lastništva patenta, manj pa pot, po kateri se do nje pride. Torej, če so vaše želje in ambicije usmerjene v patentiranje svojega izuma, vam v tem prispevku, na kratko predstavljamo kaj patent je in kako priti do njega.

Kaj je patent?

Patent je izključna pravica fizične ali pravne osebe za izum, ki je nov, na inventivni ravni in je industrijsko uporabljiv. Patent je ozemeljsko in časovno omejena pravica intelektualne lastnine, ki jo posamezna država podeli prijavitelju za razkritje izuma, ki izpolnjuje pogoje za patentiranje, glede na pravilno vložene patentne prijave.

Izum pa izpolnjuje pogoje, če je izum oziroma tehnična rešitev nova, če ni obsežena s stanjem tehnike, se pravi, da ni bila pred datumom vložitve patentne prijave dostopna javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug način. Izum je na inventivni ravni, če za strokovnjaka predmet izuma očitno ne izhaja iz stanja tehnike. Izum je industrijsko uporabljiv, če se predmet izuma lahko proizvede ali uporabi v katerikoli gospodarski dejavnosti, vključno s kmetijstvom.

Pot in pogoji za pridobitev patenta

Pogoji za podelitev patenta so naslednji:

  • na dan prijave mora biti izum nov, kar pomeni, da nikjer na svetu ne sme obstajati dokazilo obstoju enakega izuma;
  • izum mora biti inventiven, kar pomeni, da očitno ne izhaja iz znanega stanja tehnike;
  • izum mora biti industrijsko uporabljiv.

S patentom pridobi njegov imetnik za določen čas izključno pravico preprečiti komur koli, da bi brez soglasja (licenca ali odkup pravic) izkoriščali njegov izum. Patente podeljujejo državni organi, ki jih država za to pooblasti. V Sloveniji je to Urad RS za intelektualno lastnino, Kotnikova 6, Ljubljana.

Kaj je potrebno narediti za pridobitev patenta?

Če želimo pridobiti slovenski patent, moramo vložiti zahtevo za podelitev patenta pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Istočasno je treba vložiti tudi opis izuma, patentne zahtevke, izvleček in skice, če so potrebne. Plača se tudi prijavna pristojbina, v Sloveniji 110 evrov, kar vključuje tudi vzdrževanje patenta za prva tri leta.

Če želimo pridobiti patent v večjem številu držav, pa imamo na voljo več poti. Prijavo lahko vložimo v vsaki posamezni državi, pri regionalnih patentnih uradih ali pa pri mednarodni organizaciji za intelektualno lastnino. Prijavo zunaj države stalnega prebivališča je mogoče vložiti le prek pooblaščenega patentnega zastopnika. Vložena mora biti v uradnem jeziku posamezne države, regionalnega urada oziroma mednarodne organizacije.

Kdo je lahko prijavitelj?

Prijavitelj je lahko vsaka fizična oseba, ki je razrešila neki tehnični problem in tako postala izumitelj ali njen zastopnik, oziroma pravna oseba, pri kateri je izumitelj redno ali pogodbeno zaposlen ali ji je odstopil pravico do izuma, oziroma zastopnik te pravne osebe. V vseh primerih ima izumitelj moralno pravico biti naveden kot izumitelj, materialne pravice pa ima vedno le prijavitelj, ki s podelitvijo patenta postane nosilec pravice oziroma njegov lastnik. Patent lahko potem izkorišča sam, odstopi v celoti ali delno v obliki prenosa pravice ali licence ali pa proda. Prijavitelj izuma oziroma pozneje imetnik patenta mora skrbeti najprej za pridobitev patenta, pozneje, po podelitvi pa za vzdrževanje njegove veljavnosti, torej redno, vsako leto pred datumom prijave, plačati pristojbino za vzdrževanje.

Kje in koliko časa velja patent?

Patent velja samo v državi, za katero je bil podeljen. V večini držav je veljavnost patenta omejena na 20 let od dneva prijave. Tudi v Sloveniji lahko velja 20 let, vendar je njegovo življenje razdeljeno v dvoje 10-letnih obdobij. V prvem (mladostnem), ko patent še ni vsebinsko preverjen glede novosti in inventivnosti, lahko živi največ 10 let. Ker je v tem času, to je med 5. in 7. letom, »smrtnost« patentov največja, je slovenska zakonodaja s tem, ko ni predpisala vsebinskega preizkusa prijave, omogočila prijaviteljem prihranek stroškov, povezanih s takim preizkusom. Kdor želi, da bi njegov patent prestopil v drugo (zrelo) obdobje, mora pred iztekom 9. leta veljavnosti uradu predložiti zahtevo za izdajo ugotovitvene odločbe, plačati ustrezno pristojbino in predložiti dokazilo, da je bil izum, ki je predmet patenta, na dan prijave nov, inventiven in industrijsko uporabljiv. Tako dokazilo je lahko najprej patent, ki mu ga je za isti izum podelil Evropski patentni urad. Če ta patent ne obstaja, je to lahko patent, podeljen pri enem od uradov s statusom mednarodne ustanove za predhodni preizkus po Pogodbi o sodelovanju na področju patentov ali pri patentnem uradu, s katerim je slovenski urad podpisal posebno pogodbo za te namene. Če postopek preizkusa še ni končan, mora imetnik patenta o tem pravočasno obvestiti slovenski urad in zahtevati prekinitev postopka izdaje ugotovitvene odločbe. Če nobenega od teh dokazil nima, lahko ob plačilu posebne pristojbine zahteva od slovenskega urada, da ta pridobi podatke pri ustreznem organu. Če je iz dokazila razvidno, da je izum ob prijavi izpolnjeval vse pogoje za patentiranje, urad izda ugotovitveno odločbo, s katero omogoči patentu življenje v drugem obdobju. Lahko se zgodi, da je treba patentno varstvo nekoliko zožiti, če iz dokazila tako sledi, ali patent celo razglasiti kot nični, če ob prijavi ne izpolnjuje pogojev za patentiranje.

Kaj prav za prav varuje patent?

Patent varuje nove tehnične rešitve tehničnih problemov, ki prej niso bili zadovoljivo rešeni. To pomeni, da izumitelj svojo lahko zavaruje rešitev problema, s katerim se je srečal pri uporabi znane naprave ali postopka ali pri poskusu izvedbe po novi ideji ali odkritju s patentom, če je rešitev nova v svetovnem merilu in hkrati tudi zadosti inventivna, da za strokovnjaka z določenega področja ni samoumevna.

Česa ne morete zavarovati s patentom?

Nekaterih izumov s patentom ni mogoče zavarovati. To so predvsem izumi z »netehničnega« področja, kot so umetniške stvaritve, pravila za duhovno aktivnost, poslovne in matematične metode, algoritmi in podobno. Prav tako ni mogoče podeliti patenta za ideje ali odkritja, čeprav na tehničnem področju, razen za njihovo tehnično uresničitev v obliki naprav ali postopkov. Tudi izumov kirurških in diagnostičnih postopkov ali postopkov zdravljenja, ki se izvajajo na živem človeškem ali živalskem telesu, ni mogoče varovati s patentom, naprave ali snovi, ki se za te namene uporabljajo, pa lahko. Tudi izumov, katerih uporaba bi bila v nasprotju z javnim redom in moralo, se ne da patentirati, čeprav bi bili tehnične narave.

V prihodnjem prispevku pa si bomo ogledali kako napisati patentno prijavo in katere so najpogostejše napake pri patentiranju izumov.

Vir in informacije na Uradu RS za intelektualno lastnino, Kotnikova 6, Ljubljana, Jovan Malešević, univ. dipl. inž. el., Sektor za patente, Urad RS za intelektualno lastnino (objavljeno junij 2007)

sorodni članki