Pogosto menjate službo?
Kolikokrat ste že zamenjali službo? Enkrat, dvakrat, večkrat? Živimo v času hitrega življenjskega tempa, velike želje po uspehu in velikih materialnih potreb. Zaradi tega (nas) večina vedno išče nove izzive in nove priložnosti za večjim zaslužkom. In zato gotovo ne bomo vse življenje hodili v isto službo, kot so nekoč naše babice in dedki, tudi še očetje in mame. Kako pa pogosto menjavanje službe vpliva na delodajalce, ki zaposlujejo takšnega delavca? In kako to vpliva na delavca, ki službe menja?
Za delodajalce je pogosto menjavanje službe slab znak
Vsak nov zaposleni prinaša v podjetje novo znanje, nove izkušnje, zamisli in tudi nova pričakovanja (obojestranska). Praksa kaže, da je potrebno v posameznika, ki ga podjetje zaposli na novo, zelo veliko vložiti. Priskrbeti mu je potrebno mentorja, ga poslati na uvajalni seminar, na katerem se seznani z načinom dela, mu prenesti vrsto zaupnih informacij, ga vpisati na kakšen študij itd. Vsak na novo zaposleni pomeni za podjetje razmeroma visok strošek, ki se povrne le, če ostane zaposlen v podjetju vsaj tri leta ali več.
Velik izziv ali neprijetna izkušnja
Kako na zamenjavo službe gleda delavec, je odvisno tudi od razlogov, ki so ga pripeljali k tej odločitvi. Če je zamenjava nujna, ker je bil pri predhodnem delodajalcu odpuščen, lahko to zanj pomeni negativno izkušnjo. Če pa se je za zamenjavo službe odločil sam, mu lahko nova služba pomeni velik izziv. V tem primeru bo prišel v novo okolje, se moral prilagoditi ter sprejeti vrednote, navade in nepisana pravila podjetja. Njegove delovne naloge bodo drugačne in nove. Seznanil se bo z novimi ljudmi, morda mu bo takoj ponujena možnost napredovanja ali pa bo lahko na novem delovnem mestu uresničil svoje karierne cilje. Ljudje se pogosto odločajo za zamenjavo službe, če na delovnem mestu nimajo možnosti napredovanja. Pomembno pa je tudi, kako pogosto posameznik menja službo. Če se to zgodi na vsake tri ali štiri leta, je to lahko zelo dobro, saj se seznani z mnogimi delovnimi področji. Treba pa je poudariti, da se mora posameznik specializirati za neko področje, ki ga obvlada temeljito in bolje kot drugi, saj to pomeni njegovo prednost.
Cenjeni so tisti, ki so zamenjali dve službi in delali v mednarodnem podjetju
Le redko se najde podjetje oziroma direktor, ki so mu bolj pomembne kandidatova osebnost in druge prednosti kot izkušnje. Interes vsakega delodajalca je zaposliti ljudi s čim več izkušnjami, hkrati pa je njegova naloga, da presodi, kako izobražen kader potrebuje za delovno mesto in kakšna bo sestava zaposlenih v njegovem podjetju. Tako mora v vsakem primeru presoditi, ali ima zaposleni dovolj izkušenj. In praksa je pokazala, da so najbolj cenjeni tisti zaposleni, ki so vsaj že enkrat prej zamenjali službo, vendar v ne preveč kratkem roku, še posebej pa je njihova prednost, če so bili zaposleni v kakšnem mednarodnem podjetju ali celo v tujini.
Bolj izobraženi, več menjav službe
V sodobnem času težko pričakujemo, da bi posameznik vse življenje delal za istega delodajalca. Dejstvo je namreč, da bolj izobraženi kadri povprečno pogosteje menjajo službo kot manj izobraženi. Sicer pa je pogostost menjavanja službe odvisna tudi (če ne celo bolj) od posameznikovega značaja in njegovih kariernih ciljev ter potreb. Namreč tiste, ki so po naravi bolj odprti in komunikativni, privlačijo nove izkušnje in novi ljudje. So ambiciozni in iščejo nove izzive na novih delovnih mestih, večinoma takrat, ko staro delovno mesto zanje ne pomeni več pravega izziva. Na drugi strani pa so ljudje, ki imajo radi red, ki so bolj stabilni in jih nenehne spremembe morda celo motijo, porušijo njihov notranji mir in čustveno ravnovesje. Ti so bolj zvesti, bolj vztrajni in se bodo redkeje ozrlo za kakšnim zanimivi zaposlitvenim oglasom.
Zamenjava službe med najbolj stresnimi dogodki v življenju
Vsaka sprememba za posameznika pomeni stres. Kar pa ne pomeni, da je zamenjava službe nujno negativno stresna. Mnogi šele takrat, ko najdejo pravega delodajalca, ki zna izkoristiti njihov potencial, pokažejo vse svoje znanje, izkušnje in pozitivne delovne lastnosti. Sicer pa stresno obdobje za posameznika nastopi že, ko se začne odločati o iskanju nove službe. To obdobje lahko traja zelo dolgo; pri nekaterih tudi eno leto, dve ali celo tri leta. Velika stresna obremenitev sta tudi zadnji delovni dan na delovnem mestu in poslovilno srečanje s sodelavci na odhodu. Na novem delovnem mestu je vse novo, kar je prav tako povezano s stresom. Od posameznika se namreč zahteva veliko, vsi ga opazujejo, preverjajo, ocenjujejo, ali bo izpolnil njihova pričakovanja ali ne. Pogosto so prvi trije mesce na novem delovnem mestu določilni. Takrat je potrebno pokazati več kot sto odstotkov.
Vir: Strokovna revija talnih oblogah, številka 4/2008 - Pogosto menjavanje službe, N. Kunstek
