Kakšnega menedžerja naj zaposlim
Če ste podjetnik in se ukvarjate z vprašanjem, kako najti primernega menedžerja, pozor – predstavljamo nekaj najpogostejših napak ter učinkovitih nasvetov, ki vam bodo pomagali najti pravo osebo.
Večina uspešnih podjetnikov se prej ali slej vpraša: »Kje naj najdem takšnega direktorja, kot sem sam?« O tem sem že napisal kar nekaj člankov, tudi v tej reviji. Tokrat bom raje kot na zgornje vprašanje skušal osvetliti odgovor na to, kakšen naj bi bil ta direktor, menedžer, tako z osebnostnega kot s strokovnega vidika.
Ko sem pred kratkim menjaval službo, sem se srečal z več deset različnimi podjetniki, ki so tako ali drugače pred zgornjo dilemo. Vsem je bilo skupno to, da so iskali koga, ki bi jim pomagal voditi podjetje. Izkazalo se je, da dandanes v Sloveniji ni dovolj menedžerjev, ki bi bili usposobljeni »biti menedžer«, ljudi, ki bi hoteli prevzeti (so)odgovornost za prihodnost določenega podjetja in bi to tudi znali narediti. Da bom natančen – veliko si jih želi biti menedžer, a malo je za to delo usposobljenih. Res je, da je na trgu dela veliko raznih MBA-jevcev, diplomantov poslovnih šol …, a to je le dobra podlaga za usposabljanje kadra, ki se nato »kali« v praksi. Zato velika ali srednje velika podjetja delajo kadrovsko selekcijo med različnimi diplomanti. Najprej jih zaposlijo, nato nekaj časa spremljajo in izberejo kader, ki ima določen potencial, pa naj bo to vodstveni ali na strokovnem področju. Nato te talente s prakso in s funkcionalnim izobraževanjem oblikujejo v zrel kader.
Razlika med menedžerjem v malem in velikem podjetju
Podjetnik, ki ima zaposlenih od 30 do 50 ljudi, si težko privošči takšno dolgotrajno porabo svojih virov za izgradnjo kadra. Ko podjetje raste in podjetnik ugotovi potrebo po menedžerju, ga potrebuje takoj ali pa vsaj čim prej. Kaj storiti? Najprej se mora odločiti, ali potrebuje menedžerja, ki je:
a) usmerjen v ljudi ali
b) usmerjen v posel.
To sta dva povsem različna tipa človeka, s povsem različnimi »znanji« in usmerjenostjo. Menedžer, ki je usmerjen v ljudi, vodi ljudi, jih vzgaja, motivira, organizira, jim daje naloge in jih navsezadnje tudi nadzira, ti pa nato opravljajo posel. Menedžer, ki pa je usmerjen v posel, v glavnem vsa svoja znanja in čas nameni poslu, bistveno manj pa ljudem, zaradi tega v glavnem dela sam. Prvi ima dolgoročno bistveno boljše rezultate, drugi pa kratkoročno. Večina podjetnikov je tipov B, se pravi usmerjeni so v posel, zato so tudi lahko podjetniki, saj so sami izgradili svoje podjetje in mu skozi posel zagotovili rast in obstoj. A ko podjetje raste, raste tudi število njegovih zaposlenih. Po teoriji nekje med 20 do 50 zaposlenih, odvisno od vrste okoliščin seveda, podjetnik nujno potrebuje nekoga, ki ima menedžerska znanja, drugačna od njegovih. Prav gotovo velja, da ni recepta, ki bi veljal za vsa podjetja, za vse podjetnike, a ključno vprašanje ostaja: Naj najamem menedžerja tipa A ali B?
Tip A je običajno primeren za vsa razvojno-raziskovalna in proizvodna podjetja, še posebej za tista, kjer se število zaposlenih zelo hitro povečuje – nekako v začetku po eksponentni krivulji, če je podjetje zdravo in uspešno, in za tista, kjer je zaposlenih že več kot 30 do 50 ljudi.
Menedžer tipa B je primeren za tista podjetja, ki so manjša, se ukvarjajo običajno s storitveno dejavnostjo, število zaposlenih se ne povečuje zelo hitro, podjetnik pa potrebuje strokovnjaka na ožjem področju, na primer za prodajo, razvoj, finance z računovodstvom…
Ne iščite sebi podobnega
Poleg tega, ali podjetnik potrebuje menedžerja, ki je bolj usmerjen v ljudi, ali pa takšnega, ki je bolj usmerjen v posel, je pomembno tudi to, da ne izbere najboljšega kandidata, temveč najprimernejšega za delo. To se čudno sliši, vendar je to eden od nujnih pogojev, da se bo novi menedžer lahko vključil v tim. Menedžer mora imeti takšne osebnostne lastnosti, ki so za določeno vrsto dela (podjetje, panogo, okolje, v katerem podjetje deluje) najprimernejše.
Rad bi poudaril, da podjetniki običajno delajo napako, ker iščejo človeka z enakimi znanji in celo enakimi konjički, kot jih ima sam. To je tako, kot če bi kuhar, ki je lastnik restavracije, za izdelavo slaščic najel kuharja, ne pa slaščičarja. Oba skupaj, tako kuhar kot slaščičar sta gostinca, le specializacija je drugačna. V bistvu bi tudi kuhar znal pripravljati slaščice, le da za to nima časa, poleg tega pa raje prime za kuhalnico kot za slaščičarski komplet za dekoriranje slaščic. Podjetnik, ki je usmerjen v posel, naj za menedžerja najame človeka, ki zna voditi ljudi. Velja tudi nasprotno: če podjetnik obvlada vodenje in timsko delo, naj poišče koga, ki je usmerjen v posel.
Preverite kandidatove vrednote
Običajno vsi podjetniki iščejo mlajšega menedžerja, češ da ima večji delovni elan, je bolj zdrav … Tu ni nikakršne garancije, da je to res. Če je podjetnik odločen poiskati človeka, ki je bolj usmerjen v posel, verjetno ta trditev celo drži, če pa potrebuje človeka, ki je bolj usmerjen za delo z ljudi, so starejši menedžerji lahko primernejši, saj imajo več delovnih izkušenj z ljudmi in več praktičnega znanja vodenja.
Podjetnik naj bo pri iskanju menedžerja pozoren tudi na to, da najame takšnega menedžerja, ki se bo lahko vključil v organizacijsko kulturo podjetja. Ker pa je ta odvisna v glavnem od organizacijske kulture podjetnika samega, ker jo je načrtno ali pa nenačrtno oblikoval v glavnem on, lahko rečem, da naj najde takšnega menedžerja, ki ima podoben sistem življenjskih vrednot kot on sam. O tem sem več napisal v lanski junijski številki Podjetnika.
Običajno pozabimo tudi na to, da bo ta najeta oseba morala delati tudi v timu. Res je, da običajno drugi člani najožjega tima ne sodelujejo pri izbiri menedžerja, ker to vedno stori lastnik kapitala, v takšni in ali drugačni obliki, ni pa nič napačno, če se menedžerski »kandidat« sreča in malo pogovori še z drugimi člani najožjega tima. Podjetniku seveda predlagam, naj se v ta pogovor med na primer tremi člani svojega najožjega tima in potencialnimi kandidati za mesto menedžerja, ne vmešava. Niti ni nujno, da svojim sodelavcem pove, da je to kandidat za menedžerja, če sodi, da je tako bolje. Skrbno naj spremlja razgovor, pozoren naj bo na razlike med kandidati in naj skuša ugotoviti, kateri izmed njih, če jih je več seveda, bi bil za delo v njegovem podjetju najprimernejši. Predlagam, naj na koncu razgovora povpraša svoj tim za mnenje, izbere pa naj sam, saj le on dobro ve, kakšnega človeka potrebuje, in predvsem kaj (!) od njega pričakuje.
Od menedžerja pričakujte tudi slabe informacije
Poudaril bi tudi, naj se podjetnik pred najemom menedžerja nujno in odkrito z njim pogovori o svojih pričakovanjih. Velikokrat se namreč zgodi, da lastnik pričakuje eno, menedžer pa deluje povsem v drugo smer. To je preprosto zaradi tega, ker se lastnik in menedžer ne pogovarjata dovolj ali pa ne dovolj odkrito. Lastnik mora biti dovzeten tudi za slabe informacije, ne le za dobre, in to mora jasno in glasno povedati tudi menedžerju. Najbolje je, da to stori že pred začetkom sodelovanja z njim. Sicer se lahko zgodi, da bo lastnik pozneje od menedžerja dobival le tiste informacije, ki jih rad sliši, ne pa tistih, ki bi jih moral slišati. Ob slabih informacijah pa naj ga nikakor ne napade starogrška skušnjava kaznovati sla, ki prinaša slabe informacije, ker bo s tem pokazal, da mu v bistvu resnica ne pomeni veliko. Če bo storil tako, bo vedno dobival le tiste informacije, ki jih želi slišati. To pa ni cilj nobenega podjetnika.
In na koncu: »Kakšnega menedžerja potrebuje podjetnik«? Takšnega, ki bo znal razmišljati tudi in predvsem s svojo glavo, ki bo vedno pošteno komuniciral s podjetnikom in drugimi zaposlenimi in ki bo podjetje vodil tako, kot da je njegovo. Takšnega, ki ima drugačna znanja kot podjetnik, da bosta skupaj lahko tim in da bo menedžer podaljšana roka podjetnika. Verjemite mi, noben podjetnik si, pa če si to priznate ali ne, ne želi zaposliti menedžerja, ki ne bo razmišljal s svojo glavo, ampak bo le »kimavec«. Če temu ni tako, potem menedžerja sploh ne potrebuje.
Vir in informacije: Podjetnik, Junij 2008, www.podjetnik.si, Avtor: Robert Ličen - Moj spletni priročnik 27, 8. julij 2008, JAPTI, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije
