| 

Uporabne informacije

Aktivno poslušanje

Aktivno poslušanje

Kot že sami veste, je med poslušati in slišati velikanska razlika! In izgovorjenim besedam lahko verjamemo le, če govorci sami verjamejo vanje. Le takrat, ko smo sami prepričani o tistem, kar govorimo, bomo prepričljivi za okolico in nam bodo tudi drugi verjeli. To pa je takrat ko so naše telo, naš um in naša čustva v sozvočju, pa čeprav se nikoli ne učimo "nastopanja" v javnosti.

Poslušanje je znamenje upoštevanja in spoštovanja drugih ter naša prednost. Aktivno poslušanje vključuje vse čute sprejemanja in le tako lahko zaznavamo spremembe, ki se dogajajo pri drugih ljudeh.

Razlika med aktivnim in pasivnim poslušanjem

Aktivno poslušanje
  • Govorica telesa - vzravnana, pozorna drža; izogibanje ponavljajočim kretnjam, ki motijo sogovornika; vzdrževanje očesnega stika; kretnje in obrazna mimika, ki sogovornika spodbujajo h govorjenju; ustrezna razdalja med sogovornikoma.
  • Pozornost - je usmerjena na sogovornika.
  • Sprejemanje - sprejemamo sogovornikove ideje in čustva.
  • Sočustvovanje - sočustvujemo z vsebino sogovornikove pripovedi.
  • Vprašanja - postavljamo odprta vprašanja, spodbujamo sogovornika, da po ve več.
  • Pojasnjevanje - vprašamo za pojasnila, preverimo razumevanje.
  • Povzemanje - občasno povzemamo izrečeno, ponavljamo za sogovornikom.

Pasivno poslušanje
  • Govorica telesa - videz zdolgočasenosti; čečkanje in risanje po papirju; odvračanje pogleda; z mimiko in kretnjami se ne odzivamo na tisto, kar je bilo izrečeno.
  • Pozornost - pozornost in komentarji usmerjeni nase.
  • Sprejemanje - ne sprejemamo sogovornikovih idej in čustev.
  • Sočustvovanje - preziranje čustev.
  • Vprašanja - postavljamo zaprta vprašanja, zadovoljimo se s tem, kar sogovornik pove sam od sebe.
  • Pojasnjevanje - sami oblikujemo svoje mnenje, ne preverjamo, če smo prav razumeli.
  • Povzemanje - ne povzemamo.

Aktivno poslušanje torej pomeni, da celovito sprejemamo sporočilo, ki ga sogovornik pošilja. Gre torej za poslušanje besed in misli, ki se skrivajo za besedami. Ob tem seveda spremljamo tudi čustva in druge oblike nebesedne komunikacije, predvsem pa usklajenost med nebesedno in besedno komunikacijo. S to kombinacijo skušamo ugotoviti, kakšne namene ima naš sogovornik. Zato pravi poslovnež ne bi smel nikoli izražati jeze, razočaranja, presenečenja, niti cinizma, sarkazma in podobnih negativnih občutkov. Uspešneži dobro vedo, da morajo pogosto skrivati različne izraze in znamenja prehitre reakcije, ki bi tekmecu, nasprotniku, konkurentu pomagala odkriti, ali so ali niso zadovoljni s potekom pogovora ali pogajanja.

Povzeto po Poslovno komuniciranje: Evropske razsežnosti, Maribor 2004

sorodni članki