Potrošništvo
V psihologiji poznamo dve vrsti nakupovalnih navad. Prve so tiste, pri katerih potrošnik kupuje izdelke, ki jih resnično potrebuje. Tem navadam pravimo utilitarne navade, saj z nakupom nujnih izdelkov človeku prinašajo neposredno korist. Tudi vedenje potrošnika sovpada s tovrstnimi navadami: kupuje takrat, ko izdelke resnično potrebuje in njegovo glavno merilo pri nakupu sta kvaliteta in uporaba izdelka. Druga vrsta nakupovalnih navad pa so ti. hedonistične navade, kjer potrošnik nakupuje zato, ker mu je to všeč. V trgovinah prebija v povprečju dlje časa kot potrošnik z utilitarnimi navadami, nakupovanju mu večkrat predstavlja tudi slog življenja. Najbolj značilna lastnost hedonističnih nakupovalnih navad pa je človekova čustvena zavzetost: ob nakupovanju privlačnih in estetskih izdelkov potrošnik doživlja prijetna in pozitivna čustva.
Pri vzgoji otrok je še posebej pomembno, da tako starši kot učitelji prepoznavajo uravnoteženo razmerje razvoja tako utilitarnih kot tudi hedonističnih navad, ki jih oblikujejo otroci in mladostniki. Ker hedonistične nakupovalne navade prinesejo takojšnjo, neposredno in izredno kratkotrajno zadovoljitev, že otroci, če jim to ponudimo, hitreje usvajajo prav hedonistične navade. Zato obstaja velika in realna nevarnost, da že otroci in kasneje mladi postajajo čedalje bolj odvisni od izdelkov, želijo jih imeti čim več in čim bolj »moderne«, enako hitro kot jih dobijo, pa se jih tudi naveličajo in jih zavržejo.
Ker vse navade, tako torej tudi nakupovalne, zaznamujejo posameznikov življenjskih slog, obstaja seveda ob preplavi hedonističnih nakupovalnih navad visoko tveganje, da bo hedonistični slog zajel tudi druga pomembna področja v življenju mladih. Med najpogostejše negativne posledične dejavnike umeščamo ne primer: nesposobnost vztrajanja v dani situaciji, hlastanje po spremembah in doživetjih s hipnim učinkom, težave v navezovanju dolgotrajnejših prijateljskih odnosov itd.
Zato je neprecenljivega pomena, kakšne vzgoje so otroci in mladostniki deležni tako doma kot v šoli. Če ima za otroka najusodnejši vpliv prav družinska vzgoja, pa je za mladostnika značilno, da si vzgojne modele začne iskati drugje. Šola je eden najpomembnejših socialnih prostorov, ki lahko spodbuja ali zavira nadaljnje oblikovanje ustreznih nakupovalnih navad in posledično življenjskega sloga mladih.
Avtorica: Izr.prof.dr. Darja Kobal Grum
Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta
Univerza v Ljubljani
