Ste za kompromis?
Sklepanje kompromisov je ena izmed pomembnih in pogostih dejavnosti vsakega poslovneža. Z njimi se praktično vsakodnevno srečuje. Merilo uspešnosti pa ni zgolj sklenitev kompromisa (da so vsi zadovoljni), pač pa tudi (učinkovita) izpeljava sklenjenega dogovora.
Kadar imamo različna stališča do sogovornikov, je seveda možno doseči strinjanje le tako, da predlagamo rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani in s tem tudi izvedljiva. Torej sklenemo tako imenovani kompromis. Kar pomeni, da vsaka stran malo popusti pri svojih zahtevah in da iz posamičnih predlogov oblikujemo skupno rešitev. Govorimo torej o "naši rešitvi", "njihovi rešitvi" in končni "skupni rešitvi".
Pri iskanju skupne rešitve in sklepanju kompromisov nikakor ne smemo zanemariti cilja, ki ga želimo doseči. To se pri slabih kompromisih lahko zgodi in na koncu rešitev ne prinese učinka. Nekako tako kot v stripu, kjer se glavna junaka prepirata, ali bi šla na lov ali na ribolov. Končata tako, da se z ribiško palico odpravita loviti srnjake. Ulov seveda niti slučajno ni mogoč.
Kot rečeno, pri iskanju sprejemljive rešitve moramo upoštevati interese našega sogovornika. Večina rešitev namreč zahteva določeno spremembo v vedenju, vendar pa bodo na koncu sprejemljive le tiste, ki bodo prinašale uravnotežene in ne prevelike spremembe naših začetnih ciljev.
Rešitev ali izvedljiv kompromis bomo seveda našli veliko hitreje, če bomo izhajali iz pozicije zmaga-zmaga, ko lahko z rešitvijo vsak nekaj pridobi, in ne zmaga-poraz, ko lahko nekdo dobi le na račun poraza drugega. Namen dobrega in učinkovitega poslovnega kompromisa je vsekakor ta, da pri iskanju rešitve sodelujemo z drugimi in tako ne le najdemo skupno rešitev, temveč jo tudi dejansko izvedemo. V primeru enostranskih rešitev namreč te prepogosto niso v celoti izpeljane.
Povzeto po Poslovno komuniciranje: Evropske razsežnosti, Maribor 2004
